VREME
DANES
Torek, 13 oktober 2026
Iskanje

Počastili spomin na
Andreja - Slavka Uršiča

28. avg. 2017 | 18:35
Dark Theme

Pobudniki Srečanj pod lipami iz Gorice - KC Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič - ter Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta so v nedeljo v Kobaridu priredili svečanost v spomin na Andreja, za domače Slavka Uršiča. Uršiča se je najprej spomnil župnik Ivan Blažič med mašo v župnijski cerkvi v Kobaridu. Po maši se je okoli sto ljudi (zamejcev in domačinov, med njimi vidni predstavniki SSk in SSO) zbralo pred spominsko tablo na rojstni hiši »Jeronovih« na Trgu svobode v Kobaridu. Društvo TIGR Primorske jo je postavilo bratoma Andreju in Rudiju Uršiču leta 2001.
Spored je povezoval Ivo Jevnikar. Zbrane so pozdravili kobariški župan Robert Kavčič, v imenu prirediteljev pa Franka Žgavec in Sergij Pahor. V imenu svojcev je spregovoril nečak Andreja Uršiča, Marko Uršič iz Vidma. Slavnostni govor je imela prof. dr. Mira Cencič iz Šempetra pri Gorici. Odlomke iz Uršičevih člankov v tedniku Demokracija leta 1947 je brala prof. Marija Češčut.
Cencičeva je spomnila na narodno delovanje Jeronovih, zlasti pa Andreja Uršiča, po domače Slavka, ki je v biografijah označen kot domoljub, časnikar in politik. V politiki je zagovarjal liberalno in jugoslovansko usmeritev in se družil s primorskimi intelektualci sorodnih nazorov. Njegova politična skupina se je v jeseni 1941 pogajala za vstop v OF, a ni prišlo do sporazuma, ker ni sprejela vodilne vloge komunistov. Andrej je ostal zvest gibanju, imenovanemu Ljubljanska liberalna sredina. Po vojni se je povezoval s somišljeniki v Trstu in Gorici in se med drugim pridružil ustanoviteljem Slovenske demokratske zveze v Gorici.
Pred 70 leti, 31. avgusta 1947, so Uršiča zvabili iz Kobarida v Robič, kjer so se ljudje zbrali na veselici. Na povratku z motornim kolesom je bil ustavljen z napeto žico in ugrabljen. Za njim je izginila vsaka sled. Iz kasneje razkritih dokumentov je razvidno, da je ugrabitev odredila takratna slovenska oblast in da je bil Andrej Uršič odveden v udbovske zapore, kjer naj bi ga umorili novembra 1950, torej po treh letih skritega trpljenja.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava