Po vsej verjetnosti ne zgreši, kdor trdi, da v tem času »ne vemo, kako naj bi se oblekli«. Ne gre la za tja v en dan izrečen stavek, pač pa za dejstvo. V zadnjem času se je sicer epidemija gripe fiziološko zaključila, toda so v močnem porastu prehladi in obolenja zgornjih dihalnih poti. Vzrok pogosto tiči v vremenskih ekstremih, pravzaprav protislovjih, ki jih dnevno podoživljamo, kar se bo med drugim dogajalo tudi v bližnji prihodnosti. Letos pa je bilo to v minulem obdobju še posebno občutno.
Zima se je namreč nenavadno dolgo zavlekla, pravzaprav je bil letošnji marec, kljub začetku meteorološke in astronomske pomladi, povečini zelo mrzel. Zlasti v novem tisočletju smo bili v tem obdobju že navajeni na prijazne temperature, razlika je bila v primerjavi z minulimi leti velika. Letos se je zgodilo, da je mrzel polarni zrak preplavil večji del Evrope in da se je tudi na našem območju zadrževal zelo dolgo časa.
Toda v tem času je sončno žarčenje že kar močno. Primerjamo ga lahko sončnemu žarčenju sredi septembra. Vreme pa je tedaj mnogokrat še primerno za na morje, včasih se je v septembru živo srebro še vzpenjalo do okrog 30 stopinj Celzija. Če to pretvorimo v energijo, pomeni, da v osrednjih dnevnih urah sončno žarčenje v teh dneh dosega okrog 2500-2700 kJ na kvadratni meter.
Protislovje pa je ravno v tem, da je bil v zadnjem obdobju nad nami za ta čas in v primerjavi z že močnim sončnim žarčenjem zelo mrzel zrak. Torej, ko so nas sončni žarki ogreli, kar je bilo bolj občutno v brezvetrju in v osrednjih dnevnih urah, nam je bilo kar toplo, ko pa se je njihov vpliv zmanjšal in je prevladal mrzel zrak, denimo, ko je zapihal veter ali ko se je sonce skrilo za oblake, pa nas je zazeblo. Ko je človeško telo pregreto, pa je, kot pravijo strokovnjaki, bolj občutljivo na nenadne ohladitve in ga koža slabše obvaruje pred bakterijami.
To je bilo še posebno občutno tudi v avtomobilih, ki so v tem času, ko so ustavljeni na soncu, že pregreti in temperatura v notranjosti že dosega tudi do okrog 30 stopinj Celzija ali jih lahko celo presega. Zunanje temperature pa so bile v minulem obdobju v najboljšem primeru do okrog 10 stopinj Celzija, če že ne manj. Temperaturni preskok je torej presegal 20 stopinj Celzija, mestoma tudi občutno več. Dodatne težave pa je povzročal tudi veter.
Strokovnjaki svetujejo, da se ob takem vremenu oblačimo v slojih, zato da se hitro prilagajamo temperaturnim spremembam. Avtomobile pa je seveda potrebno tudi dobro prezračiti.
Vremenska protislovja bodo v bližnji prihodnosti, kot kaže, nekoliko manjša, toda se ne bodo povsem zaključila. Zrak se je vendarle nekoliko segrel, ob nekajdnevni pogostejši oblačnosti pa bo tudi sončno žarčenje manj učinkovito.
Od jutrišnjega dne bo postopno več oblačnosti. V četrtek bo oblačno in deževno, v petek se bo vreme delno izboljšalo pred novimi sobotnimi padavinami. V nedeljo se bo vreme postopno izboljšalo in delno razjasnilo. V popoldanskih urah bodo možne posamezne krajevne plohe. V prihodnjem tednu bo več sončnega vremena in bo iz dneva v dan precej topleje.