Gradeža ne bo več

V Trstu merijo višino morske gladine od leta 1859. Nekoč je šlo predvsem za opazovanja plimovanj, ki so bila pomembna, ko so ladje morale pripluti v pristanišče. Gre vsekakor za višino morja v primerjavi z neko referenčno točko na obali.
Spremembe višine morja so odvisne od plimovanj ter od meteoroloških faktorjev. Morska voda se sicer globalno segreva in zato zavzema večjo površino. Po drugi strani gre tudi za taljenje ledenikov.
Dogaja pa se hkrati, da se tudi kopno ugreza. Zato so krivi predvsem geološki in seizmološki faktorji kot, denimo, potresi ali erozija.
Morje je bilo v Tržaškem zalivu leta 1880 povprečno visoko 140,2 cm, leta 2010 pa 177,6 cm. V letih se je višina neenakomerno spreminjala, trend pa v zadnjih letih stalno narašča. Gre vsekakor za anomalije Sredozemlja. Povprečna višina morja se je v zadnjem stoletju dvigovala za približno 1,3 mm letno. Zelo pa je bila različna iz kraja v kraj, ker odigrava, kot navedeno, zelo pomembno vlogo tudi ugrezanje tal. V Benetkah so se tla v minulih desetletjih v povprečju ugrezala za 2,6 mm letno, v Ravenni pa celo za 8,4 mm letno.
Študija o klimatskih spremembah v dećeli FJK, ki jo je pripravila agencija ARPA, razkriva še nekaj vzemirljivih napovedi o tem, kaj nas čaka v prihodnjih desetletjih, če človeštvu ne bo uspelo zmanjšati vplivov tople grede. Eden od problemov je dvigovanje morske gladine.
Povprečna višina morja se je v zadnjem stoletju dvigovala za približno 1,3 mm letno. Zelo pa je bila različna iz kraja v kraj, ker odigrava, kot navedeno, zelo pomembno vlogo tudi ugrezanje tal. V Benetkah so se tla v minulih desetletjih v povprečju ugrezala za 2,6 mm letno, v Ravenni pa celo za 8,4 mm letno. Najbolj optimističen scenarij predvideva, da se bo morje pri nas do konca stoletja zvišalo za okrog 30 cm, najbolj pesimističen pa za okrog 60 cm. Za nekatere obmorske predele, kot je, denimo, Gradež, bi bilo to izjemno veliko. Najbrž bi bil Gradež poplavljen. Temu pa je treba tudi prišteti ugrezanje tal, kar bi lahko pomenilo, da bi bilo zvišanje morske gladine v resnici večje.
Med posledicami tako občutnega zvišanja bodo lahko poplave, težji odtok rek ter pronicanje slane morske vode v podzemlje.
V Trstu so, kar velja za celoten severni Jadran, v zadnjih desetletjih ekstremni pojavi v zvezi z morjem občutno pogostejši. Mestoma pa so tudi v naši deželi razlike zviševanja morske gladine večje zaradi ugrezanja tal.
Povečal se bo tudi poletni vodni primanjkljaj, pogostejše pa bodo tudi ekstremne padavine in poplave. V zadnjem tridesetletju tekočega stoletja se bodo po zdajšnjih simulacijah količine padavin povečale zlasti na območju Piancavalla ter v Julijskih predalpah. V Tolmeču je bila, denimo, doslej povratna doba ekstremnih padavin okrog 250 let, v prihodnosti se bo po srednjem scenariju skrajšala na okrog 70 let, po najbolj ekstremnem scenariju, kateremu smo trenutno najbližji, pa na 30 do 50 let. Jakost padavin se bo v bodočnosti v glavnem občutno povečala, poplave bodo pogostejše in tudi izrazitejše.