Slovenci vse manj navezani na stranke ter SKGZ in SSO

V nedeljski številki Primorskega dnevnika smo objavili pogovor z raziskovalcem SWG Radom Fondo, ki je takole odgovoril na dve zastavljeni vprašanji:
Slovenci v Italiji so se tradicionalno opredeljevali za levičarske stranke, saj so te izkazovale več občutljivosti za uveljavljanje pravic manjšine. Rezultati zadnjih volitev pa kažejo, da to vse manj. Zakaj to?
Družba in z njo volivci se vse bolj pomikajo z neke ideološke na zelo pragmatične in izrazito individualistične pozicije. Volivci se torej ne odločajo več na podlagi nekih velikih nazorov ampak preverjajo tisto, kar se jim splača – volijo za stranko, za katero menijo, da jim bo prinesla kaj konkretnega. Ena od močnih gonilnih sil zadnjih volitev je npr. bil občutek ogroženosti zaradi tujcev. Zato je tudi veliko ljudi, ki so tradicionalno volili leve opcije, svoj glas zaupalo drugim političnim usmeritvam. To so globalni premiki – vsaj v zahodnem svetu –, zato je normalno, da se isto dogaja med Slovenci v Italiji.
Kako gledate na te spremembe?
Upadla je navezanost na stranke in na krovni organizaciji, omenil pa bi tudi, da se pripadniki mlajših generacij ne prepoznavajo več tako izrazito v skupnosti Slovencev v Italiji, zato se odločajo zelo pragmatično in volijo pač tisto, kar se jim bolj »splača«. To je vredno razmisleka tudi v splošnem kontekstu slovenske manjšine: ljudje bodo svojega otroka vpisali v slovensko šolo ali slovensko športno društvo, če bodo tam našli kakovostne storitve, drugače bodo šli drugam. Apriornega, načelnega odločanja je vse manj, zato bo v prihodnosti kakovost ponudbe za obstoj Slovencev v Italiji bistvena. Dodal pa bi še to: med Slovenci v Italiji ni več občutka ogroženosti. Ne zdi se mi, da bi bili ljudje panični zaradi zmage Fedrige na deželnih volitvah. Tudi odnos desnice do Slovencev se je spremenil.