Landarska jama naravna kulturna atrakcija

Landarska jama, ki je dosegljiva po vzponu po več kot stotih stopnicah, predstavlja s svojim zgodovinsko-spomeniškim kompleksom in vijugastimi podzemnimi potmi čudovito sintezo zgodovine, umetnosti, kulture in naravnih bogastev Nadiških dolin.
Že v prazgodovini je človek izkoristil ta zaščiteni kraj, ki je bil bogat z vodo, kot bivališče in zatočišče. Rimljani so tu zgradili vojaško postojanko povezano s čedadskim obrambnim sistemom in jama je bila verjetno posvečena gozdnim bogovom.
O prisotnosti Bizantincev in Langobardov pričata dve kultni središči: kapela »Sacrata Vergine Antiqua«, od katere sta se ohranila obok z obročem iz žgane gline in križni obok, in kapela sv. Janeza Krstnika, ki jo je Andrej iz Škofje Loke preoblikoval v poznogotski slog leta 1477, zaznamujejo pa jo police z raznimi podobami, od koder se širijo rebra, ki se prepletajo na svodu. V obširni vhodni dvorani je velikega pomena leseni oltar iz 17. stoletja, ki ga je izdelal Jernej Vrtav iz Kobarida in nekateri drobci fresk, med katerimi izstopajo »Veronika« in simboli viteških redov. Opremljena podzemna pot je le začetek za ogled lepot, ki so jih speleologi odkrili v globinah gore na razdalji petih kilometrov.
Po vasi Landar, v kateri se nahaja znamenita jama, je bila v preteklosti poimenovana tudi gastaldija, upravna enota, ki je vključevala podboneško občinsko ozemlje in je bila najprej odvisna od langobardskega kralja, nato oglejskega patriarha in nazadnje beneškega doža.
V Bijačah in Tarčetu so še vidne kamnite »plošče«, ob katerih so se srečevali dekani in sodniki Landarske banke, ki so upravljali javno dobrino in sodstvo na podlagi obširne avtonomije, ki sta jim jo dodelila oglejski patriarhat in beneška republika.
V Bijačah se nahajajo ostanki grada Ahrensperg z dobro ohranjenim stolpom, ki so bili predmet arheološke raziskave Univerze v Vidmu, ki še danes poteka. Utrdba je smiselno in naravno povezana z Landarsko jamo, s katero je tvorila enoten obrambni unicum.