Lega in geografske značilnosti

Občina Rezija zaobjema dolini Rezije in Učje. Nahaja se v severnovzhodnem delu Furlanije Julijske krajine in meji na vzhodu s Slovenijo, na severu z občino Kluže (Chiusaforte), na zahodu z občinama Pušja ves (Venzone) in Bila (Resiutta), na jugu pa z Bardom (Lusevera).
Območje doline Rezije pokriva večji del občinskega ozemlja, saj je ta dolga kar 21 km in široka povprečno 3 km. Dolina Učje, ki se nahaja v južnem delu občine, je krajša (10 km) in ožja (manj kot 1 km), a je prav tako privlačna. Dolini povezuje le cesta čez sedlo Carnizza (1086 m), loči pa ju manjša gorska veriga, ki jo sestavljajo hribi Banera (1454 m), Chila (1419 m) in Nischi (1454 m), sicer pa se dolina Rezija izteka proti Bili, reki Tilment in Furlanski nižini, dolina Učje pa proti Žagi v Sloveniji, Soči in čez 870 m visok prelaz Tanamea – Ta-na Majè (tam na meji) proti Terski dolini in Čenti.
Nadmorska višina občine Rezija niha med 354 metri (najnižji del se nahaja ob zahodnem vhodu v dolino - pri kraju Case Oblase) in 2587 metri, kolikor je visok Kanin, po katerem teče meja med Italijo in Slovenijo. Občino obdajajo seveda še drugi hribi, med najvišje pa sodijo (začenši od juga v nasprotni smeri od urinega kazalca): Mužci (1869 m), to je veriga, ki razmejuje Rezijo od Terske doline oziroma občine Bardo in je najbolj deževen predel v Italiji; Lavera (1906 m), Staulizze (822 m) nad južnim vhodom v dolino, vrh Indriniza (1980 m), Sart (2324 m), vrh Carnizza (2390 m), Forato (2498 m), Mali Kanin (2571 m), Laška planja (2448 m), Velika in Mala baba (2160 oz. 1891 m), Guarda (1720 m).
Dolina Rezija je ledeniškega (glacialnega) izvora, po njej teče hudournik, ki izvira pod Kaninom kot Bila in se nato preimenuje v Rezijo ter se izteka v Belo (Fella). Potok Učja pa izvira na sedlu Carnizza in se v Sloveniji izteka v Sočo. Tako Rezija kot Učja imata veliko manjših pritokov, ki tvorijo ozke dolinice. Med temi naj omenimo Rio Barman, Rio Nero (Črni potok). Ti dolini loči tako imenovana Škarbina z vrhom hriba Cuzzer (1462 m).
Večino občinskega ozemlja pokrivajo bukovi (na severu) in borovi (na jugu) gozdovi. Ti se širijo tudi v nižinske predele, kjer sicer prevladujejo travniki (nekatere uporabljajo kot pašnike), redka polja, kjer pridelujejo predvsem znan rezijanski česen (domačini ga imenujejo strok, medtem ko stroku pravijo nogica), krompir, fižol in koruzo, pa se nahajajo tik ob vaseh.
Občino sestavljajo glavna naselja Ravanca (Prato), Bila (San Giorgio), Njiva (Gniva), Osojane (Oseacco), Solbica (Stolvizza) in Učja (Uccea) ter manjši zaselki, kot sta na primer Liščace (Lischiazze) in Korito (Coritis). Samo na Solbici, v Koritu (in delno v Bili ter Učji) lahko še najdemo tipične rezijanske hiše, saj se je vse ostalo porušilo med potresom leta 1976. Marsikatero naselje je delno ali v celoti zapuščeno, saj se je veliko Rezijanov izselilo,nekateri pa se poleti vračajo v rojstne vasi.