Prof. Peter Suhadolc: Potres v Emiliji Romagni je posledica pomikanja Afriške plošče proti Evrazijski

Potres na severovzhodu Italije je v zadnjih dneh porušil več stavb, ki so bile prizadete že v potresu 20. maja, umrlo je veliko ljudi, več je bilo ranjenih, gospodarska škoda je ogromna. O tem, kje je vzrok za tako burno dogajanje na tem območju, smo se pogovarjali z univerzitetnim profesorjem zemeljske fizike in generalnim sekretarjem Mednarodnega združenja za seizmologijo in fiziko notranjosti Zemlje (IASPE) Petrom Suhadolcem.

Tržaški zavod OGS je pred časom napovedal, da se na območju Italije v bližnji prihodnosti lahko zgodi potres. Kaj porečete na to? Ali potrese sploh lahko napovedujemo?
Mislim, da ne gre za OGS, ampak za kolega s tržaške univerze. Vsekakor ne smemo stvari poenostavljati. Da se na območju Italije v bližnji prihodnosti lahko zgodi potres, ni nikakršna napoved, saj ta stavek označuje le teritorij (Italijo), je časovno precej neopredeljen, saj bližnja prihodnjost ni definirana, ne govori o jakosti potresa in niti o verjetnosti, da se bi zgodil. To ni napoved. Kolega je seveda dal boljšo oznako, saj je teritorij vsaj nekoliko omejil, in povedal, naj bi potres presegal magnitudo 5,5. Tudi to še ni prava napoved, pa tudi o verjetnosti zadevni algoritem, na podlagi katerega je bila »napoved« objavljena v strokovnih krogih, ne pove veliko, saj govori le o povečani verjetnosti, da do potresa pride. Pod alarmom je bilo široko območje, potres pa bi se bil lahko zgodil kjerkoli. Metoda je še zelo negotova, saj se uporabnost algoritma še raziskuje. V preteklosti algoritem recimo ni pravilno napovedal dveh potresov, med katerima je bil potres v L’Aquili, in v času treh alarmov se ni zgodil noben potres. Daleč smo torej od tega, da bi lahko govorili, da je potres mogoče napovedati, to danes ni mogoče, le tu pa tam se posreči.

To pomeni, da potres udari nenadoma in nepredvidljivo? Bo nekoč napovedovanje potresov mogoče?
Nisem optimist, da bo mogoče potrese napovedovati v kratkem času z dokajšnjo mero zanesljivosti. Za napovedovanje potresov bi potrebovali kopico natančnih vhodnih podatkov, ki pa jih žal v globinah pod površino ne moremo meriti, ker je to področje nedosegljivo. V primeru zadnjih potresnih sunkov v Emiliji Romagni, ki so se zgodili 29. maja, je bilo žarišče vsakič pod zemeljskim površjem v bližini kraja San Possidonio, nekoliko severneje ali zahodneje od tega kraja. Ali to pomeni, da je na tem območju trenutno nakopičenih veliko elastičnih napetosti? Seveda, napetosti so se kopičile dolga stoletja, saj je bil na tem predelu zadnji večji potres leta 1570. Nastanek močnega potresa destabilizira sistem bližnjih prelomov in se lahko napetosti zgostijo na drugem prelomu ter tako nastane nov potres. Prej ali slej se bo vse skupaj umirilo, vendar moramo biti še naprej pozorni na možnost večjega potresnega sunka.

Potresi v zadnjih dneh so nastali do približno 10 kilometrov pod zemljo. Kako globina potresnih žarišč vpliva na moč potresov?
Globlji je potres, manjši so pospeški na zemeljski površini, so pa zato globlji potresi občuteni dlje naokoli. Seveda ob isti jakosti potresa.

Ozemlje Italije spada po številu in moči potresov med dejavnejša območja. Smo v Trstu ogroženi, oziroma ali naša pokrajina spada med potresno bolj nevarna območja v Italiji?
Potresna nevarnost za tržaško območje je bila pred leti povečana od 4. na 3. stopnjo. To pa zato, ker so spoznali, da je Trst v bližini serije prelomov, ki potekajo od severozahoda, proti jugovzhodu in so povezani z dinarskimi narivi, ki so pred milijoni leti povzročili, recimo, da se je Kras dvignil na morje. Prelomi v glavnem niso aktivni, se pravi, da na njih ne lociramo potresov. Tak je tudi tržaški prelom, ki poteka nekje vzdolž tržaške obale, So pa aktivni deli prelomov, ki so malo dlje oddaljeni od mesta, recimo Snežniški prelom, prelom pri Pivki. Vendar potresi na teh prelomih niso presegli magnitude 5,5 in torej niso povzročili v Trstu kake večje škode. Najnevarnejši prelom, ki pa zadnja stoletja miruje, je Idrijski prelom, na katerem je prišlo do velikega potresa leta 1511, zaradi katerega se je v Trstu zrušil del mestnega obzidja.

Na Tržaškem imamo Kras in obalo. Kako lahko na posledice potresa vplivajo trdne in mehke kamnine? So mehki sedimenti kot podlaga za zgradbe ob potresih slabi? In če je tako, ali so gradbeniki to upoštevali?
Trdnost kamenin ima velik vpliv na amplitudo seizmičnih valov. V trdih kameninah, kot je apnenec na Krasu, je hitrost valov visoka in zato je pri enaki magnitudi potresa in oddaljenosti kraja od epicentra amplituda mala. V »mehkih« kameninah, kot so naplavine, prod in pesek, je hitrost seizmičnih valov zelo nizka in se zato energija valov, ki se vanje širijo, pretvori v večjo amplitudo. Zato se na Krasu z apnenčastimi tlemi potresi manj čutijo, v mestnem središču, npr. v Terezijanski četrti, ki je zgrajena na bivših solinah, pa so »kamenine« mehkejše in so navadno na takih tleh tudi poškodbe največje. Podobno je v Padski nižini, zato take poškodbe.
Gradbeniki bi seveda morali to upoštevati in temu primerno zavarovati gradnje. Vse kaže na to, da pri večini novih industrijskih objektov tega niso dovolj upoštevali.

Govori se, da je v Padski nižini v zadnjem času prišlo do velikih tektonskih sprememb. Kako lahko to dogajanje pod zemeljskim površjem vpliva na naše kraje?
Potresi so posledica premikanja tektonskih plošč. Med Apenini, Alpami in Dinaridi je Jadranska mikroplošča, ki je po mnenju nekaterih del Afriške plošče. Ker se Afriška plošča pomika proti Evrazijski in se istočasno Tirensko morje širi, se Italija počasi vrti okoli točke, ki je nekje nad Genovo, v obratni smeri urinih kazalcev. Apenini tako drsijo nad Jadransko mikroploščo in to se dogaja tudi pod Padsko nižino, kjer so v globini večji narivi, ki imajo obliko loka. Na takih narivih sta nastala oba potresa v Emiliji. Ker Jadranska plošča stalno drsi, se napetosti kopičijo vzdolž celotnega roba. Ko na nekem mestu napetosti prekoračijo trdnost kamenin, pride do zdrsa obeh delov plošč in torej do potresa. Tako je potres leta 1976 stresel Furlanijo, danes pa Emilijo. Gre vsekakor za isti proces, le da se napetosti sproščajo neenakomerno.

Bi nam znali povedati, kdaj se bo tresenje tal v severovzhodni Italiji umirilo? Lahko rečemo, da so prebivalci v prizadetih krajih najhujše že preživeli? Se bo to burno dogajanje pod zemljo začelo umirjati ali pa se lahko še stopnjuje?
Kdaj se bo tresenje umirilo, je težko napovedati. Obstajajo splošne zakonitosti, po katerih se zemlja toliko počasneje umirja, kolikor močnejši je potres. Za potres v Emiliji bo vse trajalo še več mesecev. Možnosti, da pride spet do močnejšega potresa, tudi ne moremo izključiti. V Furlaniji so se leta 1976 štiri močni potresi pojavili sredi septembra, torej štiri mesece po glavnem potresnem sunku maja meseca. Po vsakem večjem potresnem sunku pa se popotresi počasi umirjajo, vse manj jih je in vse šibkejši postajajo.

Sanela Čoralič

Več novic na www.primorski.eu