O harmoniki in o tem, kako ti ta inštrument lahko zapolni življenje

Kako čudovito glasbilo je pravzaprav harmonika: razmeroma majhna in lahka, tako da jo brez težav nosi en sam človek, lahko pa nadomesti cel orkester, poleg tega lahko zaigra karkoli, od poskočnih polk in valčkov za ples do slovesne spremljave k maši, da ne govorimo o resnih skladbah v koncertnih dvoranah. Nedvomno ti je tudi lepo, ko igraš nanjo.

O tem prepričljivo govori Marko Hatlak v gledališki učni uri Od Bacha do tanga, ki jo je Slovensko stalno gledališče uvrstilo v svoj spored za šole in vrtce. Tržaška premiera projekta je bila včeraj dopoldne v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, kjer bosta ponovitvi še danes in jutri, nato bodo sledila gostovanja po šolah. Žal je zaradi slabega vremena s snegom včeraj prišla v Trst le majhna skupinica, a ura ni bila nič manj zanimiva, prisotni otroci so navdušeno in glasno sodelovali od vsega začetka, ko so ob harmoniki zapeli pesmico Marko skače, do konca, ko so z udarjanjem in ploskanjem dajali ritem skladbi Richarda Galliana New York Tango.

Marko Hatlak je glasbenik mlajše generacije. Prvo harmoniko mu je kot otroku kupila mama - namesto krznenega plašča zase, kot pove Marko, medtem ko se predstavlja: zato je zahtevala, da pridno vadi. Ravno te vaje s harmoniko doma, medtem ko se vrstniki igrali zunaj, so bile najtežje, a danes jih je vesel, saj je nekaj, kar mu je v radost, postalo dejavnost njegovega življenja. Iz te svoje izkušnje je Marko Hatlak dodal iskren nasvet otokom, naj negujejo svoj hobi, če ga imajo.

V sproščenem pripovedovanju je harmonikar veliko povedal o harmoniki, o razlikah med klavirsko in diatonično harmoniko, med bandoneonom in gumbno harmoniko ter nazorno nakazal njene zvokovne zmožnosti. Predstavil je slavne harmonikarje, denimo Slavka Avsenika in njegovo polko Na Golici, ki je najbolj izvajana instrumentalna skladba sploh, Lojzeta Slaka, kralja diatonične harmonike, argentinskega skladatelja Astora Piazzola, ki je ustvaril novi tango, Richarda Galliana, sodobnega mojstra gumbne harmonike, in delo svojega učitelja Stefana Hussonga. Govoril je tudi o glasbi na sploh; zaigral je priredbo Goldbergovih variacij Johana Sebastiana Bacha in nato primerjal njegovo glasbo z deli sodobnih skladateljev, kot sta John Cage in Sofija Gibajdulina.

Vsekakor je učna ura navdušila mlade poslušalce, saj so na koncu postavili mnogo vprašanj in prošenj, na katere se je Marko Hatlak rad odzval. (bov)

Več novic na www.primorski.eu