Iskanje bistva igralskega poklica

Skoraj štirideset različnih likov iz prav toliko gledaliških del, sodobnih in klasičnih, pri čemer so vsi liki so prikazani v trenutkih klimaksa, v katerih jih naboj energije prikaže v najsvetlejši luči: to je solo performans MandićStroj Marka Mandića, enega najbolj prepoznavnih slovenskih igralcev. Predstava je bila na sporedu v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu v ponedeljek, 18. marca, in sicer v okviru rdečega abonmajskega niza Slovenskega stalnega gledališča.

Marko Mandić je izrazito prepoznaven igralec: že dolga leta je član ljubljanske Drame, poleg tega sodeluje z društvom za sodobne scenske umetnosti Via Negativa, pod katere okriljem je nastal tudi performans MandićStroj, ki je tretji del trilogije (prva dva sta Ekstrakt in Viva Mandić), v kateri išče jedro svojega poklica. Še zlasti z zadnjim je navdušil ljubitelje gledališča, poleg tega je zanj prejel nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2010/2011. Občudovanje je vzbudil tudi pri gledalcih tržaškega Kulturnega doma.

Performans MandićStroj predstavlja igralca kot »stroj za proizvodnjo emocij« še zlasti s skrajno fizično poudarjenim izpostavljanjem telesa, ki gre od napornih gibov do golote (in pravzaprav še čez, kot dokazuje vrinek iz Ekstrakta, s katerim je Mandić vzbudil nič koliko polemik). Kakorkoli že, predstava je antologija odlomkov virtuozistično odigranih vlog z močnim efektom, kalejdoskop vznemirjujočih likov, takih, ki gledalca ne puščajo neprizadetega, temveč v njem vzbujajo močan odziv, še zlasti tesnobo. Rekli bi lahko, da je med v poldrugem desetletju odigranimi vlogami Marko Mandić, v sodelovanju z režiserjem performansa Bojanom Jablanovcem, izbral like s poudarjenim negativnim pridihom z neprikritim namenom, da bi z njimi gledalce provociral. Nedvomno s performansom terja od občinstva aktivno udeležbo, saj je marsikdo poklican na oder kot uprizoritveni partner, še posebej gledalke. Vsekakor je bilo za tržaške gledalce presenetljivo število del uprizorjenih sodobnih dramatikov, denimo Francoza Bernarda-Marie Koltèsa in Nemca Heinerja Müllerja, a tudi slovenskih, in to z deli na sporno tematiko. (bov)

Več novic na www.primorski.eu