Tri slike odslej v stalni zbirki

V Attemsovi palači na Kornu so sinoči odprli razstavo z naslovom »Odprta obzorja«. Razstavljenih je dvainšestdeset del številnih slovenskih likovnih umetnikov z Goriškega in s Tržaškega, ki so ustvarjali v dvajsetem stoletju, nekateri pa ustvarjajo tudi sedaj. Gre za najobsežnejši pregled te vrste, ki bo na ogled v naslednjih tednih zlasti seveda italijanskemu občinstvu, ki bo imelo na razpolago celovito ustvarjalno pahljačo, čeprav je goriška izdaja že lani odprte razstave v nekdanji tržaški ribarnici skrčena na eno tretjino; obsežnih prostorov, ki bi častno sprejeli 173 slik, Pokrajinski muzeji iz Gorice enostavno ne premorejo. Poleg odmevnih in na različne načine uveljavljenih imen je tu še vrsta le Slovencem znanih slikarjev in kar nekaj takšnih, ki jih doslej nismo veliko upoštevali tudi v naši sredini.

Po vrsti so predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, upraviteljica Pokrajinskih muzejev Raffaella Sgubin, predsednik družbe KB 1909 Boris Peric in umetnostni kritik Joško Vetrih, ki je opravil tudi goriški izbor, medtem ko je muzejski kustos Saša Quinzi sledil postavitvi, opozorili okrog petdeset poslušalcev na občudovanja in spoštovanja vredne stvaritve ter na njihove avtorje, ki sodijo v različne generacijske pasove in seveda različne slikarske šole. Izvajanjem je sledila tudi goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu, Sgubinova pa je opravičila slovenskega generalnega konzula v Trstu, ki je bil drugače zadržan.

Slikarska dela, ki jih zbira družba KB 1909, izvirajo pa iz javnih in zasebnih arhivov (Kmečka banka, banka Monte dei Paschi di Siena je za petindvajset let ponudila svoj fond slovenskih avtorjev prav družbi KB 1909, Tržaška kreditna banka je imela v upravljanju dela, ki so jih po vojni uspešna podjetja kupovala od tržaških zamejskih slikarjev, in prav ta dela so šla po zlomu v Sieno ...), se z močnim simbolnim nabojem vračajo v stavbo, kjer je bila Kmečka banka ustanovljena in se poimenuje po grofu Attemsu, ki je bil med ustanovitelji slovenskega bančnega zavoda. Zapišimo tudi, da je podprl gradnjo bližnjega Šolskega doma z naložbo v višini 50 odstotkov vrednosti. Kmečka banka je sama od vsega začetka zbirala slikarska dela, naslednica - finančna družba KB 1909 - pa je v zadnjem desetletju pospešeno bogatila svoj umetniški arhiv, ki zaobjema sedaj okrog štiristo del. Vetrih je opozoril, da nekaj pomembnih del v zbirki še manjka, da je goriški pregled bil pripravljen samostojno, se pravi brez Cankarjevega doma, ki je sodeloval pri tržaški pobudi. Posebej je podčrtal, da so bili najodličnejši ustvarjalci med obema vojnama posredniki posoškega slikarstva v smeri Slovenije, Avstrije in Severne Evrope. Želeti je, da bo mogoče v bližnji prihodnosti predstaviti tudi vrsto mlajših slikarjev, ki so se že uveljavili na samostojnih in skupinskih razstavah.

Tri slike so nameščene med stalno zbirko v Attemsovi palači. Nakazana je bila možnost, da tam tudi ostanejo, kar bi seveda veliko pomenilo za slovensko primorsko (in ne le-to!) slikarstvo. V pritlični vhodni veži je bil opazen razstavni katalog, ki so ga izdali lani: razkošna publikacija, ki lahko krasi vsako domačo knjižnico ne le zaradi videza, temveč zaradi celovitega funkcionalnega prikaza vsega zgoraj povedanega. (ar)

Več novic na www.primorski.eu