Med digitalnim in realnim svetom razpeta umetnost

V prostorih galerije Narodnega doma si lahko še danes ogledamo razstavo akademskega slikarja Mita Gegiča z naslovom Očetnjava, katere kustos in avtor spremne predstavitve v zgibanki je Denis Volk. Mlad umetnik živi in ustvarja na Ptuju in v Škofiji Loki, po rodu pa je iz Ljubljane, kjer je opravil tudi postdiplomski študij v smeri slikarstva in razvil svojo ustvarjalno pot v smislu razmišljanja o odnosu med tradicionalnim slikarstvom in digitalnimi mediji. Slike večjega formata in instalacije lahko zato večplastno razbiramo in upoštevamo razstavni načrt kot izvirno konceptualno zasnovo.
Vzpon digitalnih medijev spreminja naš odnos do slikarstva, saj gre obenem za soočanje z virtualnim, neotipljivim svetom in snovnostjo stvarnega. Mito Gegič ponuja preko svojega ustvarjalnega procesa pretanjen prehod med obema, najsi bosta še tako različnima svetovoma ter hkrati posodablja slikarski medij, ki bi sicer v našem času lahko izpadel že kot zastarel način odražanja umetnika na zunanji svet. Skladnost med izbiro tehnike in motivike v razpetosti med digitalnim in realnim daje slikarskim objektom poseben vizualni naboj. Gegič se poslužuje vzporednih pasov selotejpa, s katerimi pokrije sprva slikarsko podlago, na slednjo naslika motiv z akrilnimi barvami, nato ga iz prvotne podlage odlepi in namesti na drugo. To dovoljuje fragmentacijo podobe in defragmentacijo, oziroma ponovno sestavo le te z možnostjo deformacije ali delne konstrukcije. Kljub manjkajočim delom ostaja podoba vseeno še prepoznavna. Angleški naslovi posameznih del nas uvajajo v računalniški žargon in drugačen pristop v dojemanju, prenašanju in dostopnosti podob.
Razpetost med tradicijo in spremembami sodobnega časa zasledimo obenem še v razvoju motivike in vsebine eksponatov. Slovenska tradicija se navezuje predvsem na krajinarstvo ter žanrske prizore. Mito Gegič se sklicuje na družinsko in bolj splošno slovensko lovsko tradicijo, kot izpričuje npr. slika Pred lovom Jurija Šubica. Mito Gegič prevzame fotografije s prizori lova na spletu ter jih prenese na platno ter jih oblikovno obdela na podoben način kot smo vajeni preko računalniških programov, vendar s pomočjo čopičev in barve, ki ne pripadajo virtualnemu, marveč stvarnemu svetu. Umetnik sicer ni lovec, ponotranjil pa je družinsko tradicijo in preko podob, ki lovstvo predstavljajo, odpira gledalcu vrsto novih vprašanj, ki zadevajo odnos človeka do narave, problem smrti, etike, ekologije in ne nazadnje odnos človeka do tradicije, čeprav v preseganju stvarne izkušnje le omogoča razmišljanje o njej.
Razstava je, kot rečeno samo še danes, na ogled med 15.30 in 19. uro.

Jasna Merkù

Več novic na www.primorski.eu