Slovenščina vse bolj zanimiva

Slovenščina je v našem prostoru čedalje bolj zanimiva, saj se organizacija in obisk tečajev slovenščine za odrasle v obmejnem pasu dežele Furlanije Julijske krajine iz leta v leto večata. Ti podatki so nedvomno spodbudni, Slovence v Italiji pa pa morajo siliti v razmislek: o načrtovanju razvoja tega področja izobraževanja, o planiranju jezikovne politike in ne nazadnje o lastni prihodnosti.

Izsledki raziskave o poučevanju slovenščine kot drugega oz. tujega jezika pri odraslih v obmejnem pasu Furlanije Julijske krajine, ki ga je opravil Slovenski raziskovalni inštitut v sklopu strateškega evropskega projekta Jezik-Lingua, odpira še veliko vprašanj. V sklopu raziskave je izšel tudi zbornik z naslovom Med drugim in tujim jezikom. Njegova predstavitev je potekala včeraj popoldne v dvorani Tessitori na trgu Oberdan.

Dogodek je povezovala Suzana Pertot, znanstvena koordinatorka projekta Jezik-Lingua. Za uvodne besede pa je poskrbel njegov project manager Ivo Corva, ki je tudi predstavil projekt.

Zbornik se deli na štiri poglavja. O prvem, kjer so si prizadevali opisati zgodovinski razvoj in sliko trenutnega stanja tega izobraževalnega področja, je spregovoril Štefan Čok. Raziskovalno delo je opravil z Devanom Jagodicem, s katerim je tudi uredil zbornik. Podatki so jasni: ponudba tečajev slovenščine za odrasle in organizatorji le-teh so se med letoma 1992 in 2002 izrazito povečali. Na to so nedvomno vplivale tudi družbeno-politične spremembe v širšem prostoru.

Drugi raziskovalni sklop, ki ga je podpisal ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic, je v obliki ankete podrobno analiziral obiskovalce tečajev. Poudariti gre, da so njihova pričakovanja ob vpisu precej nizka. Prav tako je njihovo obvladovanje slovenščine, tudi po zaključku tečajev, skromno. Še zlasti pa gre izpostaviti njihove redke poskuse rabe slovenščine. Ti so odvisni tudi od okolja, v katerem je možnost rabe manjšinskega jezika premalo uveljavljena.

V tretjem raziskovalnem sklopu je Maja Mezgec opravila deset poglobljenih intervjujev z učitelji slovenščine na tovrstnih tečajih: vsi pogrešajo, ob porastu povpraševanja, urejeno infrastrukturo tega področja izobraževanja. Po mnenju Mezgečeve bi potrebovali Slovenci v Italiji Center za slovenski jezik, ki bi skrbel med drugim za promocijo slovenščine, za izpopolnjevanje kadra in za pripravo ustreznega učnega gradiva. Ta ustanova bi lahko delovala tudi kot izpitni center, ki bi poskrbel za preverjanje in potrjevanje usvojenega znanja jezika.

Sara Brezigar je potegnila zaključke raziskave. »Nove razsežnosti učenja slovenščine predstavljajo velike priložnosti za slovensko narodno skupnost v Italiji,« ugotavlja Brezigarjeva. Izkoristiti jih je treba pri pridobivanju novih članov narodne skupnosti. Ta pa ne more in ne sme, po mnenju Brezigarjeve, temeljiti na konceptu etnične čistosti, če stremi tako k razvoju, kot tudi k samemu preživetju. Za to sta nujna možnost rabe slovenščine v javnosti, ki jo spodbuja v prvi vrsti vidna dvojezičnost. (mlis)

Več novic na www.primorski.eu