Ukrepi Evropske unije za zaščito manjšin so nujni

Evropski poslanec Csaba Tabajdi o nujnosti ukrepov Evropske unije za zaščito manjšin

»Čas je, da spodbudimo Evropsko unijo, naj se začne aktivno ukvarjati z zaščito manjšin.« S temi besedami je predsednik mešane skupine za manjšine v Evropskem parlamentu, madžarski socialist Csaba Tabajdi, začel svoj poseg na nedavnem kongresu manjšinske zveze FUEN v južnotirolskem Brixnu, kjer je predstavil pobudo za zbiranje podpisov pod peticijo, s katero želijo pripadniki manjšin prisiliti evropske institucije, da se izjasnijo glede politike za zaščito manjšin oziroma glede zaščitnih standardov, ki naj bi jih sprejela Evropska unija in naj bi postali obvezujoči za vse države članice.

Tabajdi, ki ima za seboj dolgoletno aktivnost v korist manjšin, saj je bil že sredi 90. let prejšnjega stoletja madžarski državni sekretar za manjšine, vse od vstopa Madžarske v Evropsko unijo pa je v Evropskem parlamentu ena ključnih osebnosti v prizadevanju za zaščito manjšin.

Tabajdi je v Brixnu začel svoj poseg z zahvalo južnim Tirolcem: dva južnotirolska strokovnjaka, Felix Ermacora in Cristoph Pan, sta namreč po padcu komunizma sodelovala z madžarskimi oblastmi pri pripravi manjšinske zakonodaje. »Zato je Južna Tirolska najbolj primeren kraj za predstavitev te pobude v korist manjšin,« je dejal Tabajdi, ki je opozoril, da je to že njegova četrta udeležba na kongresu manjšinske zveze FUEN. Leta 1989 je v Münchnu predstavil madžarsko zakonodajo za zaščito manjšin, leta 2006 je v Bocnu sodeloval na predstavitvi Listine za avtohtone manjšine, Lani pa je v Moskvi sodeloval v razpravi o vprašanju, kako bi manjšinske standarde uvajali tudi v evropskih državah, ki niso članice Evropske unije.

Južna Tirolska je po Tabajdijevem mnenju zelo dober primer ustrezne zaščite manjšin: označuje jo predvsem dinamičen pristop, to je stalno izpopolnjevanje, stalna nova prizadevanja. Pomembno simbolno vrednost pa imajo dvojezični napisi, ki jih na Južnem Tirolskem opaziš na vsaki železniški postaji: »Tega na Slovaškem in v Romuniji ne boste našli,« je poudaril.

Tabajdi je prepričan, da je sedaj čas, da se začne Evropska unija ponovno ukvarjati s temi vprašanji. Zgodovina beleži dve »zlati obdobji« evropske politike do manjšin: prvo obdobje je bilo sredi 90. let prejšnjega stoletja, ko sta bili sprejeti obe konvenciji Sveta Evrope, drugo pa v prvih letih tega stoletja, pred veliko širitvijo EU leta 2004 in so se morale države, ki so želele vstopiti v Evropsko unijo, prilagoditi Kopenhagenskih kriterijem, ki so vsebovali tudi spoštovanje in zaščito manjšin. »Žal pa je prišlo kasneje, po letu 2007, do velikega padca zanimanja za zaščito manjšin,« je opozoril Tabajdi, ki je omenil sporni zakon o jeziku na Slovaškem, odnos do Madžarov v Romuniji ter odnos do pripadnikov ruske skupnosti v Latviji in Estoniji.
V tem času je bil Evropski parlament edina institucija, ki je pokazala zanimanje za vprašanje manjšin. V prostorih Evropskega parlamenta se je zvrstilo veliko pobud, povabili so predstavnike manjšin, ki so poročali o svojih vprašanjih in stalno spodbujali Evropsko komisijo, naj vendarle sprejme nekaj ukrepov na tem področju. Tabajdi je prepričan, da bi morala Evropska unija vključiti kopenhagenske kriterije v svoj pravni red in torej uokviriti pravice manjšin v sklop ukrepov za uveljavljanje demokracije in človekovih pravic.

Državljanska pobuda bo pomembna spodbuda, seveda če bo manjšinam uspelo zbrati milijon podpisov, ki so potrebni, da se morajo začeti evropske institucije ukvarjati s tem problemom. »Če se bo to zgodilo, bo to zelo velik dogodek, če pa bomo uspeli, bo to pomenilo, da smo obšli izgovor, da sodi zaščita manjšin v pristojnost posameznih držav članic. Tako bomo tudi presegli sedanje stanje, ki ga označujejo zelo različni ukrepi glede zaščite manjšin med posameznimi državami,« je poudaril Tabajdi, ki je še poudaril, da morajo pri tej zahtevi izhajati iz dejstva, da je Evropska unija sprejela strategijo za Rome, »kar pomeni, da ima pravico, da sprejme tudi strategijo za vse manjšine«.

Po njegovem mnenju bi bilo zelo pomembno, da bi k pobudi privabili nekatere pomembne osebnosti, pri čemer je izrecno omenil Nobelovega nagrajenca Marttija Aahtisarija, ki je v preteklosti že podprl nekatere pobude manjšin. »Pokazati moramo, da nas podpirajo ugledne osebnosti in k podpisu moramo vabiti tudi pripadnike večinskih narodov, ki podpirajo naša prizadevanja za zaščito manjšin,« je še dejal Csaba Tabajdi.