Evropska pristanišča potrebujejo strategije

Predsednik pristaniškega sistema severnega Jadrana Zeno D'Agostino, ki je že tudi predsednik združenja italijanskih pristanišč Assoporti, je bil v sredo pozno popoldne na skupščini v Bruslju izvoljen za podpredsednika organizacije evropskih pristanišč ESPO (European Sea Ports Organisation). V vodstvu bo zastopal južno Evropo; druga podpredsednica je Finka Annaleena Mäkilä, potrjeni predsednik pa Irec Eamonn O'Reilly.
Mandat traja dve leti, D'Agostino pa je šele drugi italijanski predstavnik v vodstvu te organizacije. Trojico je predlagala skupina 12 držav (Italija, Belgija, Finska, Francija, Latvija, Nizozemska, Romunija, Španija, Irska, Švedska, Norveška in Združeno kraljestvo), naposled pa je bila izvoljena soglasno. Včlanjenih je okrog 25 držav, med njimi tudi Slovenija oz. Luka Koper.

Kaj je ESPO?
Ta organizacija združuje vse države, ki imajo pristanišča. To je subjekt, ki v Bruslju lobira na področju pristaniških tematik, proučuje torej evropske predpise in se sooča z različnimi sogovorniki na mednarodnem področju. Sedež ima v neki bruseljski palači, od koder nudijo njegovi funkcionarji pomoč posameznim državam in pristaniščem.
Bral sem, da ste takoj predlagali izdelavo nove evropske strategije glede kitajskih svilnih poti.
Recimo, da bolj kot »novo«, potrebujemo strategijo o svilnih poteh. Ker je danes ni. To je tema, videli bomo, kako na to vprašanje gledamo na celinski ravni. Kitajcem seveda ne bomo šli razlagat, kaj je svilna pot. Jasno je, da dvomi in nasprotovanja glede kitajskih investicij beležimo tudi zaradi tega, ker si nismo na jasnem, kaj hočemo.