Beležili več ekstremov, skladnih s podnebnimi spremembami

Leto 2022 je bilo eno najbolj nenavadnih, odkar razpolagamo z meritvami in opazovanji vremena. V njem se je kar prepletalo ekstremnih vremenskih dogodkov, ki bi lahko potrjevali, čeprav je v kratkem roku ta trditev vedno tvegana, da je proces podnebnega segrevanja še kako utečen.

Nadpovprečno visoke temperature so bile letos stalnica, vmes so bila tudi rekordno topla obdobja, kakršnih nismo nikoli beležili. Padavine so bile do jeseni zelo neenakomerno porazdeljene, dolga sušna obdobja so se navadno prekinila le ob občasnih kratkotrajnih, toda zelo izrazitih poslabšanjih, ko so padle izjemne količine vode. Padavinski primanjkljaj, ki je bil tri četrtine leta zelo občuten, se je nato do konca leta marsikje skoraj v celoti izravnal. Gre pa za nekoliko nehvaležno statistiko, ki mnogokrat ne opisuje verodostojno resničnega stanja. Izkoristek vode je namreč povsem drugačen ob nenadnem padcu ogromnih količin padavin ali ob zmernejšem in dolgotrajnejšem deževju. Količine padle vode so se tako zadnje mesece ponekod res izravnale, vodni zalogaj za prihodnje mesece pa vseeno ni bil ravno popoln.

Ravno ekstremno vremensko dogajanje z dolgotrajnejšo sušo in zelo visokimi temperaturami je pripomoglo tudi k izbruhu letošnjih obsežnih poletnih požarov. Tla so bila v poletnih mesecih povsem izsušena zaradi pomanjkanja padavin in velikega izhlapevanja ob visokih temperaturah. K širjenju pa je pripomogla tudi pogosta burja.

Po suši in požarih poplave

Velike količine padavin, njihova izjemna jakost in druge neugodne vremenske razmere pa so po drugi strani v jesenskih mesecih zlasti v obmorskih krajih povzročali poplave, pri čemer velja tudi pripomniti, da je že itak gladina morja iz leta v leto nekoliko višja. Gre za razmeroma počasen toda konstanten trend, ki se mu, kot kaže, ne bomo mogli tako zlahka izogniti.

Sicer pa se je tekoče leto že prvi dan predstavilo na dokaj nenavaden način in napovedalo, da bo posebno. V gorah so 1. januarja zabeležili najtoplejšo novoletno noč doslej. Živo srebro se je na deželnih vrhovih ustavilo več stopinj Celzija nad lediščem. Na Višarjah je meteorološka opazovalnica deželne agencije za okolje Arpa namerila najnižjo nočno temperaturo +8,7 stopinje Celzija. Ničta izoterma je bila nenavadno visoka in je presegala višino 3500 metrov. Na višini 1500 metrov v prostem ozračju je radiosonda iz Rivolta namerila kar +15,2 stopinje Celzija. Gre za temperaturo, ki bi bila normalna v poletnih mesecih.

Več v sobotnem Primorskem dnevniku.