»Če bi ostala v ZDA, bi danes bila trša«

Na Kras je prišla slučajno, tako pravi, vendar je z njim in njegovimi prebivalci ustvarila tesen stik.

Skoraj tridesetletno bivanje v objemu kraške narave in v sozvočju s krajevno skupnostjo je Elizabeth Griffin povzela v pripovedi Fuori paese, ki je - zaenkrat v skrajšani obliki - v slovenščini dobila naslov Tihi dom. Še pred izidom knjige Trieste - Uno sguardo intimverso (Trst - Intimno-protislovni pogled) je »slovenski del«, ki obsega približno tretjino celotne pripovedi, izšel v reviji Sodobnost.

Ste pričakovali, da bo vaše pričevanje o »kraškem sožitju« naletelo na takšen odziv?

Zelo sem zadovoljna, da so moja opažanja o Slovencih v Italiji naletela na zanimanje. Dober je tudi prevod, saj sem se z Bredo Biščak (prevajalka, op. ur.) prej pogovorila, medtem ko prevod v italijanščino (Elizabeth Griffin je svoj prispevek napisala v angleščini) tudi po mnenju urednice knjige ni najbolj ustrezajoč. Vsekakor bo v slovenščini pri Mladiki januarja naslednje leto izšel prevod celotne pripovedi, ne samo tistega dela, ki se neposredno nanaša na moj odnos s Slovenci. Pripoved bom sicer malo »obogatila« in tudi predstavitev bo bolj »lirična«. Veselim se dogodka in upam, da bo sprožil še nove odzive. V neposrednem stiku s Slovenci živim že 30 let. Veliko so pripomogli k mojemu duševnemu razvoju. Sprejeli so me v svojo sredo. Če bi ostala v ZDA, bi danes nedvomno bila trša. Na Krasu, med Slovenci sem se in se še počutim varno, obkroženo s toplino.

Več znaš, več veljaš: v tem prepričanju ste vpisali svoja sinova najprej v slovenski vrtec, potem pa v osnovno šolo v Trebčah. Družinskima jezikoma, angleščini in italijanščini - Elizabethin mož je po rodu iz Umbrije - ste želeli dodati še slovenščino. Vendar pa izkušnja ni bila povsem pozitivna ...

Odločitve ne obžalujem, čeprav je bilo tisto skoraj desetletno obdobje zelo naporno. Z možem sva se potem iz raznih razlogov odločila, da sinova vpiševa v italijansko srednjo šolo, kjer tudi ni bilo vse idealno. Na primer bila sem šokirana, ko sem ugotovila, da med tujimi jeziki na izbiro ni bilo slovenščine. Želela sem namreč, da bi fanta ohranila stik s slovenskim jezikom. To se je sicer zgodilo preko srečevanja z bivšimi sošolci, predvsem pa z udejstvovanjem na športnem področju in obiskovanjem pouka pri Glasbeni matici.

Celoten intervju lahko preberete v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku v Poletnem miksu. Kot vsak petek objavljamo tudi stran Relax s križanko in drugimi igrami. Nadaljujejo se tudi novela Uršca Grnatca Borisa Pangerca, strip o Plečniku in roman Dušana Jelinčiča Bela dama Devinska, ki ga krasijo fotografije Maria Magajne.