Torek, 06 december 2022
Iskanje

»Če je kaj, kar gotovo pomaga, je znanje«

Roberto Biloslavo, doktor poslovnoinformacijskih ved

Trst |
26. sep. 2022 | 15:33
Dark Theme

Zgodi se pogosto: snemalnik se izklopi, novinar se zahvali sogovorniku in sledi kratka izmenjava vtisov v slogu »upam, da vas nisem dolgočasil« (novinar) ali »upam, da sem povedal kaj pametnega« (intervjuvanec).

Z doktorjem poslovnoinformacijskih ved in rednim profesorjem na Fakulteti za management Univerze na Primorskem Robertom Biloslavom je bilo drugače.

Zaradi mnogih besed o slabih obetih gospodarstva v svetu in pri nas je na jeziku tičala sklepna ugotovitev, da je pogovor izzvenel zelo pesimistično. A je intervjuvanec, ki je bil letos imenovan za znanstvenega direktorja Slovika, le ponudil optimistični zaključek: »Če je kaj, kar gotovo pomaga, je znanje.« In zato prosil, naj se omeni izobraževalni cikel Spretno(ra)sti, ki mladim Slovencem v Italiji ponuja več predavanj.

Napovedovanje prihodnosti ni nikoli hvaležno, kaj šele v sedanjih razmerah in kaj šele, če se vprašanje glasi, kaj se bo zgodilo v gospodarstvu.

Strinjam se. Do napovedovanja prihodnosti imam tako ali drugače ambivalenten odnos, saj nihče nima čarobne krogle, danes pa sploh. Ta čas vsekakor prevladuje mnenje – to je prišlo do izraza tudi na nedavni okrogli mizi, ki sta jo priredila Slovenski izobraževalni konzorcij (Slovik) in Slovensko deželno gospodarsko združenje –, da smo pred stagflacijo ali pa da smo že vstopili v njo.

Višanje cen, čeprav se povpraševanje krči. To je grd paradoks.

Res, v normalnih razmerah se ta dva pojava ne pokažeta hkrati. Inflacijo običajno spremlja solidna gospodarska rast, zdaj pa beležimo, da se cene izdelkov, ki so zaobjeti v košarici, nebrzdano višajo, medtem pa gospodarstvo stagnira ali se celo krči. Tega si ne želijo ne potrošniki, ne voditelji centralnih bank, ne voditelji držav.

Kako so se v preteklosti unesli izbruhi stagflacije?

Imamo primer iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je nastopila naftna kriza. V ZDA so nebrzdano rast cen naposled obvladali tako, da so ekstremno dvignili obrestne mere, recimo za 20 odstotkov. S tem so inflacijo umirili, posledice pa so bile kritične. Dvignilo se je število brezposelnih, slabo gospodarsko stanje pa je prizadelo še posebej ljudi z nižjimi dohodki.

Celoten intervju v nedeljskem Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava