Sreda, 20 oktober 2021
Iskanje

Ciampi se je hotel pokloniti bazoviškim junakom

Namero mu je leta 2005 preprečil tedanji zunanji minister Fini

14. nov. 2020 | 6:25
Dark Theme

Italijanskega predsednika Carla Azeglia Ciampija je leta 2000 tedanji slovenski predsednik Milan Kučan pozval k skupnemu spravnemu dejanju z udeležbo najvišjih predstavnikov Italije, Slovenije in Hrvaške. Kvirinal se na Kučanov predlog ni odzval, pač pa je Ciampi leta 2004 (Kučana je medtem nasledil Janez Drnovšek) vzel resno v pretres možnost skupnega »spominskega romanja« s predsednikoma Slovenije in Hrvaške, o katerem je prvič tekla beseda na tajnem sestanku visokih funkcionarjev treh držav na tržaški prefekturi januarja 2005. Ciampi, Drnovšek in Stipe Mesić naj bi obiskali tržaško Rižarno, nekdanje italijansko taborišče v Gonarsu, bazovsko fojbo in - na zahtevo Ljubljane - tudi spomenik štirim bazoviškim junakom.

Iz tega potem ni bilo nič, ker je italijansko zunanje ministrstvo postavilo veto na Ciampijevo namero oziroma jo je pogojevalo z rešitvijo vprašanja vračanja nepremičnin ezulom, ki je močno vplivalo na odnose med Rimom in Zagrebom. Italijanski zunanji minister v vladi Silvia Berlusconija je bil takrat vodja Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, ki je bil zaradi ezulov jezen na Hrvate. Ciampijev svetovalec Antonio Puri Purini, ki ga v knjigi Nel cantiere della memoria (V delavnici spomina) citira Federico Focardi, je prepričan, da je Farnesina vse zamrznila predvsem zaradi zahteve Slovenije, da bi se trije predsedniki v Bazovici poklonili tudi ustreljenim slovenskim antifašistom.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Podpirate razpustitev neofašistične stranke Forza nuova?

13. okt. 2021 | 15:23
Da
Ne
Ni pravi čas za take ukrepe
Me ne zanima
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo