»Članstvu želimo ponuditi veliko več«

V torek, 28. aprila, ob 18. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah potekal redni občni zbor Zadruge Primorski dnevnik. Leto dni po obnovi njegovega upravnega sveta smo se pogovorili s predsednikom zadruge Igorjem Kocijančičem, ki je delo v zadnjem letu ocenil kot dobro. Kot pravi, rezultati lanske kadrovske in generacijske osvežitve sveta navzven še niso vidni, je pa delo precej bolj dinamično. Predvsem je veliko idej za prihodnost, ki vključujejo tudi oživitev stika s članstvom.

Kaj je najbolj zaznamovalo delovanje zadruge v zadnjem letu?

Poleg sodelovanja zadruge pri obeleževanju 80-letnice Primorskega dnevnika bi poudaril izid revije Antifašizem, ki so jo prejeli vsi naši člani. Končno smo izdali tudi članske izkaznice, kar je bil velik zalogaj. Trenutno pošiljamo še dvojezično knjigo Bogomile Kravos Dom. Sprejema in povezuje, zato so gradili narodne domove.

Po dolgem času smo tako ponovno vzpostavili stik s člani in osvežili bazo podatkov. Žal je komuniciranje s članstvom le enosmerno in poteka prek navadne pošte. To moramo nujno spremeniti in najti sodobnejše kanale, na primer prek zdaj sicer že nekoliko zastarelih elektronskih novičnikov, ki pa so vseeno boljša rešitev od pisem.

Zadruga si že nekaj let prizadeva doseči število 2000 članov. Ali bo ta cilj kmalu dosežen?

Cilja še nismo dosegli, je pa bilo leto 2025 prelomno, ker smo po letih upada števila članov končno zabeležili pozitiven saldo. Smo pa pri številki 1800.

Stik s člani ste lani iskali tudi prek območnih srečanj. Bi jih ocenili kot uspešna?

Na Tržaškem in Goriškem smo priredili 12 srečanj. Vsa so bila zelo dragocena, čeprav odziv ni bil vedno zadovoljiv. Vseeno pa smo prejeli veliko predlogov in idej za izboljšanje delovanja zadruge, slišati je bilo tudi predloge za uredništvo časopisa. Ne morem pa zamolčati dejstva, da so bili udeleženci v glavnem pripadniki ... zelo zrelih generacij. To pomeni, da moramo najti način, kako nagovoriti tudi mlajšo populacijo.

Večkrat ste poudarili, da je prihodnost časopisa v digitalni izdaji, ki je nedvomno bližja mladim. Vseeno pa so bralci zelo navezani na tiskano izdajo, ki jo vsako jutro dobijo kar na dom ...

V tem smo nedvomno unikum. Prihodnost pa si bomo zagotovili z vlaganjem v mlade. Vemo denimo, da dnevnik berejo, če so v njem zanje zanimive vsebine. V šolah je na primer ob torkih zelo bran zaradi športne priloge.

Dostava na dom pa ostaja naš adut, čeprav je velik finančni zalogaj. Zagotovo bo treba pospešiti investicije v digitalizacijo, saj bodo generacije, ki zdaj berejo digitalno obliko časopisa odrasle in tiskana izdaja ne bo več tako zelo aktualna. Mislim, da bo čez 10-15 let prišlo do dokončnega preloma in pomembno je, da se na ta čas začnemo pripravljati zdaj.

V prejšnjih letih ste delovanje zadruge primerjali z umirjeno plovbo. Je ta prispodoba še aktualna?

Je, čeprav je imel izpad sredstev za družbo DZP - PRAE pri produkciji dnevnika posledice, ker manevrskega prostora za prerazporeditev sredstev dejansko ni. Razumeti je treba, da če želimo sodobnejši časopis, je treba vlagati v profesionalen kader. Izpadla sredstva pa bi pokrila dve delovni mesti.

Naslednje leto bo zadruga praznovala 30 let. Kako jo boste obeležili?

Ob koncu lanskega leta smo skupaj z VZPI-ANPI izdali knjigo kolumn pokojne Stanke Hrovatin z naslovom Niso samo spomini. Ta projekt sicer ni bil načrtovan, vendar smo ga z veseljem podprli. V okviru 30-letnice zadruge bomo knjigo ponudili vsem članom po simbolični ceni. Hkrati potekajo pogovori, da bi obnovili, najbrž v drugačni, posodobljeni obliki nekdanji Jadranski koledar. Zaenkrat še ne vemo, ali bo publikacija res izšla v letu obeleževanja obletnice, naši načrti pa gredo v to smer.

Maja bo tudi čas za oblikovanje novega upravnega odbora družbe DZP - PRAE, ki izdaja Primorski dnevnik, saj se sedanjemu izteka mandat. Ali lahko pričakujemo novosti?

Trenutno smo v fazi pogovorov. Mislim pa, da ne bo pretresov, kvečjemu kakšna sprememba.

Kaj bi letos povedali članicam in članom brez olepševanja: kje je zadruga močna in kje je še vedno premalo učinkovita?

Rekel bi, da smo močni, ker še vedno ohranjamo stabilno članstvo in ker tudi brez notranje strukture oziroma zaposlenih delujemo stabilno. Sočasno smo šibki v odnosih s članstvom. Delamo pa na tem, da bi članom ponudili več.

Želel bi, da bi bilo vsem jasno, kakšne prednosti in koristi imajo člani in tudi katera je vloga, pa tudi odgovornost članstva znotraj zadruge. Skratka, vzpostaviti želimo bolj dinamične medsebojne odnose. Kdor je izbral, da bo podprl zadrugo, bi moral imeti tudi aktivnejšo vlogo. Gre za proces, ki zahteva čas, in vanj usmerjamo naše moči.