EU dobiva notranjo konkurenco

Evropska avtomobilska industrija je vstopila v jesen z nenavadnim protislovjem. Prodaja avtomobilov raste, v EU je bilo do avgusta letos registriranih 5,3 odstotka več novih avtomobilov kot leto prej, pri čemer se je delež povsem električnih vozil povzpel s 15,8 na 21,7 odstotka. Toda proizvodnja se je v prvem polletju zmanjšala za 0,4 odstotka, delež avtomobilov, izdelanih v EU, v evropski prodaji pa je z lanskih 74 odstotkov padel na rekordno nizkih 68 odstotkov.

Del razlike so namreč zapolnili avtomobili iz Kitajske, katerih vrednost uvoza se je v zadnjem letu povečala za 70,5 odstotka in znaša 10,5 milijarde evrov. Zato je dogovor, ki sta ga v ponedeljek podpisala Bruselj in Peking o omejitvi uvoza kitajskih hibridnih vozil na 350.000 letno, za EU pomemben trgovinski ukrep.

Doseg omenjene omejitve uvoza pa bo omejen, saj vozila kitajskih podjetij, izdelana v Evropi, ne sodijo v uvozno kvoto. Ponedeljkova napoved podjetja BYD, da bo po tovarni na Madžarskem odprlo še dve evropski proizvodni lokaciji, kaže, da se EU obeta konkurenca znotraj lastnih meja.

V Italiji so se registracije novih vozil v prvih devetih mesecih povečale za 8,7 odstotka, toda po opozorilih italijanskega avtomobilskega združenja ANFIA je dodatna rast skoraj v celoti posledica prodaje vozil, izdelanih na Kitajskem. Ta so do septembra predstavljala že 15,1 odstotka celotne prodaje.

Združenje kritizira evropsko politiko prehoda na električna vozila. Po navedbah njegovega predsednika Roberta Vavassorija je bilo v elektrifikacijo že vloženih več kot 250 milijard evrov, povpraševanje pa raste počasneje, kot je EU predvidevala pri določanju ciljev za zmanjševanje izpustov.