EU z novim pristopom za ohranitev duševnega zdravja

Že pred pandemijo novega koronavirusa je kar 84 milijonov ljudi v državah članicah Evropske unije bolehalo za težavami, vezanimi na duševno zdravje, kar pomeni, da je imel duševne težave vsak šesti državljan EU. Stanje se je zaradi izrednih kriz v zadnjih letih še poslabšalo, zlasti pri mladih in osebah z že obstoječimi duševnimi težavami. Stroški neukrepanja so precejšnji, ocenjujejo jih na 600 milijard evrov na leto, kar znaša štiri odstotke bruto domačega proizvoda EU. K temu je treba dodati, da je v letu 2020 na vsakih 100.000 prebivalcev EU bilo deset smrti zaradi samomora. Zato se je Evropska komisija odločila za nov celovit pristop k tej problematiki v obliki 1,23 milijarde evrov vrednega načrta.

Na udaru predvsem mladi

Sicer so naraščajoče duševne težave odraz današnje družbe, je po poročanju agencij dejala evropska komisarka za zdravje Stela Kiriakides. Stanje se je še poslabšalo v zadnjih treh letih zaradi pandemije in posledične osamljenosti, porasta življenjskih stroškov, korenitih sprememb v svetu dela, energetske krize in vojne v Ukrajini, je dodal njen kolega, podpredsednik komisije Margaritis Schinas, zadolžen za spodbujanje evropskega načina življenja.

Na udaru so predvsem mladi, ki jih naraščajoči pritiski in izzivi prav v obdobju, ko se njihova osebnost oblikuje, v nekaterih primerih privedejo celo do samomora, ki je v starostnem pasu mladih med 19. in 25. letom postal drugi vzrok smrti po prometnih nesrečah. Že pred pandemijo je sedem odstotkov Evropejcev imelo težave z depresijo, 13 odstotkov pa se je čutilo osamljene, to število pa se je med covidom podvojilo na 26 odstotkov, opozarja Schinas. K temu je prispevala cela vrsta motenj, ki izvirajo iz postravmatskega stresa, ki so po prepričanju Evropske komisije načele duševno zdravje, kar se odraža v nelagodju, strahu, tesnobi, fobijah in samopoškodovanju.

Po besedah evropskega komisarja za delovna mesta in socialne pravice Nicolasa Schmita približno polovica evropskih delavcev in delavk navaja, da je stres na njihovem delovnem mestu običajen in prispeva k približno polovici vseh izgubljenih delovnih dni, zato je čas za soočenje s tem problemom.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.