»Filmi so me naučili dinamično pripovedovati«

Ilustrator Štefan Turk živi tam, kjer je dolgo živel Boris Pahor – na rebri, ki se strmo dvigne iz Barkovelj in se unese šele pod Kontovelom. Razgled na Tržaški zaliv je od tam krasen in najbrž čara navdih. Kdo ve.

Pojutrišnjem bodo v Oddelku za mlade bralce NŠK v Trstu predstavili zadnji dve otroški knjigi s Turkovimi ilustracijami: Če v juho pade muha Klarise Jovanović in Čudežne besede Mihe Mazzinija.

Vi ste ilustrator, vaš brat Martin je filmski režiser. Kdaj se je v družinski DNK prikradla umetniška žilica?

To vprašanje mi je že marsikdo postavil (se nasmehne).

Pardon za banalen začetek.

Ne ne ... Smešno je, da nimam odgovora. V družini ni bilo nikogar, ki bi se ukvarjal z umetnostjo. Nona je pekla, če to hočemo videti kot umetnost, ampak da bi se kdo ukvarjal z leposlovjem ali čim podobnim – sploh ne.

Sta si z bratom poskusila razložiti svojo ustvarjalnost?

Ne, tudi on mislim, da si je ni.

Poskusiva s tem indicem: koliko metrov nad vami je na vaši rebri stanoval Boris Pahor?

Okrog 100, morda 200 metrov.

Kaj če morda k ustvarjalnosti pomaga pogled na morje?

Tudi to bi lahko bil razlog, a res ne vem. Kot otrok sem se dolge ure sam igral, risal, ustvarjal zgodbe s figuricami Playmobila. Brat pa ni bil tak, da bi sam tako preživljal ure. Tako da res ne vem, morda je nekaj v zraku. Gotovo pa je brat vplival na mojo ilustracijo, potem ko je šel študirat film. Skupaj sva gledala več filmov, kar me je naučilo bolj dinamično pripovedovati zgodbe. Ni mi všeč statična ilustracija z zmeraj istim zornim kotom.

S filmi ste se, skratka, naučili montaže, postali ste montažer lastnih ilustracij?

Da, nisem pa še scenarist (se zasmeje). Nekaterim ilustratorjem to uspeva, jaz nisem tak.

Kako pogosto ste vi brat Martina Turka ali tudi obratno?

V glavnem sem jaz brat Martina Turka glede na njegove uspehe in odmev, ki ga ima kot režiser. Več se govori o filmih kot o ilustraciji. Jaz gotovo nisem znan. Nekaj knjig sem izdal tudi v tujini, a nobene take, da bi pošla po celem svetu. Tudi v Sloveniji nisem poznan.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.