Hrvaška porabila celotna evropska sredstva za popotresno obnovo

Hrvaška je do minulega petka porabila celoten znesek od 1,03 milijarde evrov sredstev iz solidarnostnega sklada EU za popotresno obnovo v Petrinji in v Zagrebu, so danes sporočili s pristojnega hrvaškega ministrstva. Potek obnove na Banovini si je danes ogledal tudi hrvaški premier Andrej Plenković.

Hrvaško prestolnico je potres z magnitudo 5,5 stresel 22. marca 2020, 29. decembra istega leta pa je potres z magnitudo 6,4 stresel še Banovino, kjer sta bila najbolj prizadeta mesto Petrinja in vas Glina.

Skupna vrednost popotresne obnove znaša 3,3 milijarde evrov. Dobro milijardo sredstev je prispevala EU iz solidarnostnega sklada, 1,2 milijarde evrov bo država financirala iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, milijardo evrov pa iz državnega proračuna in skozi druge vire financiranja. Hrvaška je od EU prejela 683,7 milijona evrov za obnovo po zagrebškem potresu in 319 milijonov evrov za obnovo po petrinjskem potresu.

Rok za koriščenje sredstev iz solidarnostnega sklada EU, ki so ga lani že enkrat podaljšali, se bo sicer iztekel 30. junija.

Stroški obnove v hrvaški prestolnici so doslej dosegli 691 milijonov evrov, v Petrinji pa 412 milijonov evrov. Ministrstvo za prostorsko ureditev, gradbeništvo in državno premoženje je prejelo tudi za 1,1 milijarde evrov odškodninskih zahtevkov.

Obnova s sredstvi solidarnostnega sklada EU je med drugim zajemala 18 bolnišnic in 56 drugih zdravstvenih ustanov, 156 šol in vrtcev, 26 fakultet, 250 kulturnih ustanov, 100 kilometrov vodovodov in kanalizacijskih mrež, več kot 1300 kilometrov cest, 77 mostov in šest kilometrov tramvajskih prog.