Italijanska vojska se je najbolj izživljala v Jugoslaviji

Knjiga znanega italijanskega zgodovinarja Erica Gobettija I Carnefici del duce (založba Laterza) je doživela slovenski prevod z naslovom Mussolinijevi krvniki. Prevod je izšel v monografski števiki revije Borec na pobudo zgodovinarke Nevenke Troha, ki soglaša z Gobettijevo mislijo, da te knjige ne bi potrebovali, če bi povojna Italija obračunala s fašizmom in z italijansko imperialistično politiko v drugi vojni.

Gobettti si postavi vprašanje, ki je več kot aktualno tudi danes, zakaj so ti ljudje - italijanski častniki in vojaki - storili zločine, glede na to, da niso bili kriminalci. Nekateri so bili poklicni vojaki, večina pa so bili navadni ljudje, poslani v to, da pobijajo. In prav to so storili: pobijali so (tudi) nemočne civiliste. Zakaj? Kaj jih je gnalo v to, da so postali zločinci? Kaj jih je gnalo v kršenje ne le vojnih, temveč tudi moralnih zakonov, zanikanje tistega občutka človeške solidarnosti, ki so ga morda delili s svojimi žrtvami?

»Ali je za vse kriv »kontekst nasilja«, kot so mnogi od njih kasneje trdili, v katerem so delovali, ali se za njihovim ravnanjem skriva nekaj več,« se sprašuje Troha.

Gobettijeva knjiga Mussolinijevi krvniki obravnava delovanje teh oseb in poskuša podati zgodovinsko razlago za njihova dejanja. Poskuša jih razumeti v zgodovinskem, geografskem, političnem in vojnem kontekstu, ki jih je obdajal, in najti razlago za banalno, vsakdanjo krutost. Mnogi od njih so bili pravzaprav banalni krvniki, a hkrati tudi žrtve. Žrtve vojne, žrtve ideologije, politične in kulturne opredelitve; navsezadnje tudi žrtve samih sebe.