Četrta deželna konferenca o varstvu Slovencev v FJK odslej tudi v zborniku

Zborniki so pomembni, ravno tako njihovi tehnično-znanstveni zaključki, še bolj pomembno pa je zapisano oziroma izrečeno tudi udejanjiti. Na tak način bi lahko zelo posplošeno strnili zanimivo debato, ki se je razvila po včerajšnji predstavitvi Zbornika prispevkov Četrte deželne konference o varstvu slovenske jezikovne manjšine, za katero sta v goriškem Trgovskem domu poskrbela deželni svetnik SSk Marko Pisani, ki je konferenci – potekala je 9. in 16. maja 2025 v Trstu – predsedoval, ter direktor Slorija Devan Jagodic, ki je zbornik uredil. Pisani je pozdravil tudi v imenu deželnega odbornika, pristojnega za manjšine, Pierpaola Robertija, ki se je moral zaradi drugih obveznosti v zadnjem hipu odpovedati napovedani prisotnosti.

Naj na kratko obnovimo. Deželno konferenco o varstvu slovenske jezikovne manjšine določa zakon št. 26/2007, ki predvideva, da poteka vsakih pet let, in sicer načeloma v prvih 24 mesecih po začetku novega mandata deželne vlade, tako da bi se morebitne smernice, ki bi izšle iz konference, dalo skušati izvesti že v tekočem mandatu. Kot je bilo včeraj mogoče razbrati iz Pisanijevih besed, nekatere stvari so se v letu dni, ki je minilo od lanske konference, premaknile, pri nekaterih pa se stanje dejansko ni spremenilo.

Korak naprej je bil npr. storjen na Videmskem oz. pri ustvarjanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) Skupne Doline - Valli Condivise, katerega pismo o nameri za ustanovitev so podpisali 19. januarja letos, njegovo »rojstvo« pa so spodbudili ravno na konferenci. So pa take konference pomembna priložnost, da se analizirajo nekatere pozitivne oziroma negativne plati. Pisani je npr. med drugim ugotavljal, da bi se lahko razširilo delovanje deželne posvetovalne komisije, ki ima bistveno širše pristojnosti od teh, za katere jo danes »uporabljajo«, saj se njeno delovanje trenutno dejansko omejuje na porazdelitev denarnih sredstev med organizacijami.

Do premikov pa ni prišlo glede vprašanja priznavanja v Sloveniji oz. tujini pridobljenih študijskih naslovov in strokovnih nazivov, potem ko so temu vprašanju posvetili drugi dan lanske konference. »V Sloveniji se je pred volitvami vse zaustavilo in upam, da se, ko bo začela delovati nova vlada, spet za mizo usedemo tisti, ki smo za to zadolženi,« je na vprašanje Primorskega dnevnika glede priznavanja diplom odgovoril Pisani, ki je glede tega problema v stiku tudi s predstavnikom italijanske manjšine v slovenskem DZ Felicejem Zizo, saj se s podobnimi težavami sooča tudi italijanska manjšina v Sloveniji in na Hrvaškem. Deželna konferenca je predvidevala tudi oceno izvajanja varstvenih ukrepov iz omenjenega deželnega zakona 26/2007, poleg tega pa pregled izvajanja ukrepov za rezijanščino ter jezikovnih različic Nadiških doline, Terske in Kanalske doline.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.