Kaj se dela, da manjšinski jeziki v FJK ostanejo živi

V avditoriju Antonio Comelli na sedežu Dežele Furlanije - Julijske krajine v Vidmu poteka celodnevni posvet o promociji jezikovnih manjšin v deželi, ki ga prireja Dežela FJK in na kateri se želi predvsem pregledati, kaj se dela oz. predlaga za to, da manjšinski jeziki v FJK ostanejo živi. Na posvetu, na katerem je prisotne na daljavo pozdravil predsednik deželnega sveta FJK Piero Mauro Zanin, so v dopoldanskem delu predstavili zaključke deželnih manjšinskih konferenc ter dobre prakse na področju varstva in razvijanja manjšinskih jezikov v Italiji in Evropi.

Zaključke tretje deželne konference o furlanskem jeziku je podal direktor Deželne agencije za furlanski jezik (Arlef) William Cisilino, ki je poudaril predvsem, kako število govorcev furlanščine, ki jih je bilo leta 2014 610.000, upada. Da se to ustavi, so začeli z izvajanjem načrta jezikovne politike za obdobje 2021-2025, pri čemer se med drugim pripravlja furlanski pravopis, razvija se prisotnost na spletnih omrežjih, kot sta YouTube in TikTok (furlanska različica le-tega ima šest milijonov ogledov), pripravlja se tudi Googlov italijansko-furlanski spletni prevajalnik.

Direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic je ob posredovanju zaključkov tretje deželne konference o zaščiti slovenske jezikovne manjšine omenil med drugim kadrovsko podhranjenost glede deželnega osebja z znanjem slovenščine. Potrebno bi bilo tudi bolje uporabiti deželno posvetovalno komisijo za slovensko manjšino ter nadgraditi vlogo skupščine izvoljenih predstavnikov. Večjo pozornost bi morali izkazati strokovnemu spremljanju izvajanja večjezičnega pouka v Kanalski dolini ter izpopolniti učni kader, medtem ko se vidna dvojezičnost najbolj (70 odstotkov) izvaja na Tržaškem, precej manj (40 odstotkov) pa na Goriškem in Videmskem. Svetla točka je delovanje Centralnega urada za slovenski jezik, glede načrtovanja jezikovne politike pa bi npr. tako kot Furlani potrebovali Deželno agencijo za slovenski jezik.

O prvi deželni konferenci o zaščiti nemških jezikovnih manjšin je govoril Francesco Costantini z Univerze v Vidmu, ki je opozoril predvsem na demografski padec, ki ga čutijo nemško govoreče skupnosti v FJK ter potrebo vlaganja ne samo v jezik in kulturo, ampak tudi v gospodarstvo in turizem, da se zlasti mlade družine ne izselijo. Še zlasti je občuteno vprašanje izobraževanja, kjer primanjkuje učiteljev nemškega maternega jezika, ter usposabljanja učnega kadra.

Nekaj primerov dobrih praks glede varstva manjšin v Italiji in Evropi sta podala Michele Gazzola z Univerze v Ulstru in Ada Bier z Univerze Baskovske dežele. Prvi je med drugim omenil poletne tabore, ki jih Finci na Švedskem prirejajo za otroke in mladino, dalje učenje na daljavo iz oči v oči, ki ga prakticirajo Katalonci in Romuni, razne ukrepe na področju razvijanja digitalne kulture v manjšinskih jezikih, druga pa se je osredotočila predvsem na to, kar dela baskovska deželna vlada za ohranitev in razvijanje baskovskega jezika, čemur namenja okoli 160 milijonov evrov. Mladi Baski raje izbirajo pouk bodisi v španščini kot v baskovščini ali pa s prevlado baskovščine, tudi na univerzi je veliko povpraševanje po študijskih programih v baskovskem jeziku, prisotna je vidna dvojezičnost, druga plat zgodbe pa je, da raba baskovščine v vsakdanjem življenju v urbanem kontekstu ni tako visoka.

V popoldanskem delu pa poteka razprava o perspektivah rasti jezikovnih skupnosti, soudeležbi mladih pri društvenih dejavnostih, uporabi družbenih omrežij, načrtovanju dejavnosti in jezikovnem načrtovanju ter o političnem zastopstvu jezikovnih manjšin.