Petek, 01 julij 2022
Iskanje

Ključna vozla zastopstvo ter avtonomija šolstva

Nujna seja Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu

18. jan. 2022 | 15:01
Dark Theme

Na pobudo poslanske skupine Liste Marjana Šarca, ki je zahtevala sklic nujne seje Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, se je včeraj sestalo omenjeno parlamentarno telo: na dnevnem redu je bila ena sama, a zelo obsežna točka – položaj Slovencev v sosednjih državah in v svetu danes in jutri.

Poleg predstavnikov slovenske vlade, ki jo je zastopala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, so se zasedanja udeležili še predstavniki posameznih povabljenih ministrstev in organizacij slovenskih narodnih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije (RS) ter nekateri povabljeni posamezniki.

ZA SKGZ DOBRILA, ZA SSO ČAVDEK

Predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Ksenija Dobrila je uvodoma poudarila, da bi morala strategija odnosov RS do svojih manjšin postati sistemsko vprašanje, ki bi se ga izvajalo s posebnim akcijskim načrtom. Zahvalila se je ministrici Heleni Jaklitsch, saj je urad, ki ga vodi, od njenega nastopa okrepil odnose in stike z narodnimi skupnostmi. Omenila je tudi ključen doprinos slovenske diplomacije v dosedanjih dosežkih v postopku vračanja Narodnega doma, ki je sicer še v teku, izpostavila pa je tudi pomembno vprašanje avtonomije slovenskega šolstva v Italiji, o kateri meni, da bo podpora Slovenije pri njenem ohranjanju ključnega pomena.

Laskavo se je na račun dela ministrice Jaklitsch izrazil predstavnik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Julijan Čavdek: njeno delovanje je ocenil za »enega izmed boljših doslej«. Prepričan je, da mora manjšina za rešitev vprašanja avtonomije slovenskega šolstva v Italiji nastopiti složno, računa pa tudi na podporo Slovenije. Čavdek se je zavzel za vzajemnost v zaščiti: v tej luči meni, da bi morala Italija končno spoznati, da morajo Slovenci v Italiji imeti mesto v parlamentu v Rimu, kot ga pač imajo Italijani v Sloveniji. Ob tem pa se še nadeja razmisleka o možnosti uvedbe predstavništva slovenske narodne skupnosti v Italiji tudi v slovenskem parlamentu.

PAVŠIČ NAMESTO TATJANE ROJC

Senatorko Tatjano Rojc je nadomeščal sodelavec Rudi Pavšič. Trije so trenutno glavni izzivi slovenske narodne skupnosti v Italiji, je dejal. Na prvem mestu skrb za Videmsko, kjer »grozi, da čez 20, 30 let ne bo več nobene slovenske skupnosti, ampak samo slovenski posamezniki«.

Drugi na spisku izzivov je, kot sta poudarila tudi Dobrila in Čavdek, ohranitev avtonomije slovenskega šolstva v Italiji, ki jo predvideva zaščitni zakon, a je odgovorni v Rimu in tudi na deželni ravni, v FJK, nočejo zagotoviti. Po Pavšičevi oceni je v zapleteni situaciji v slovenskem šolstvu problematično tudi to, da je vodja Urada za slovenske šole (ta položaj trenutno zaseda Peter Černic, op. nov.) imenovan začasno, ob tem pa je sodelavec senatorke Rojc še dejal, da »je to oseba, ki sploh ni hotela biti tam«. Tretji vozel pa je vprašanje parlamentarnega zastopstva Slovencev v Italiji in v deželnem svetu FJK, je dejal.

ŠČEK V IMENU SAMEGA SEBE

K udeležbi na zasedanju komisije je bil povabljen tudi Jernej Šček, profesor po poklicu in filozof po izobrazbi, ki je uvodoma dejal, da predstavlja samega sebe. Iznesel je nekaj kulturno-političnih pomislekov, ki zadevajo manjšinske skupnosti.

Skrb za manjšince je »velika evropska tema in kulturni smisel stare celine«, Evropa pa je v obmejnem prostoru vsakdanja izkušnja in preizkušnja, meni Šček.

»Trst, Gorica in Videm se kuhajo na pari med Rimom in Ljubljano: gre torej za to, da v sledi stiska rok v obeh Bazovicah, na gmajni in šohtu, prevedemo spravno simboliko v konkretna politična dejanja,« je dejal Šček, ki pa je ob tem posvaril pred naivnostjo in dejal, da v Italiji sprejem zakona »še ni zagotovilo za njegovo izvajanje«. Obstoječa pravna zaščita marsikdaj ostaja mrtva črka na papirju, »dejanska zaščita iz meseca v mesec kopni«, kar je Šček ponazoril z nedavnim dogodkom iz tržaškega občinskega sveta, kjer je predstavnik skrajno desnih Bratov Italije za slovenščino dejal, da je »tuj jezik«. Kasneje mu je predsednik občinskega sveta Panteca nekako pritrdil, saj je zatrdil, da pravilnik občinskega sveta ne predvideva rabe slovenskega jezika.

»Če je manjšina vseslovensko vprašanje, so ti problemi tudi vaši problemi,« se je na člane komisije obrnil Šček. »Kaj bi torej želeli? Nič več in nič manj od tega, za kar smo se zmenili – izvajanje recipročnosti,« je še dejal in Slovenijo pozval k neprestanemu bdenju in pritiskanju na italijanske državne, deželne in lokalne oblasti za dejansko izvajanje manjšinske zaščite.

GABROVEC POSLAL SPOMENICO

Zaradi institucionalne obveznosti odsoten deželni svetnik FJK Igor Gabrovec (Slovenska skupnost) je posredoval spomenico, v njej se je osredotočil na vprašanje parlamentarnega zastopstva Slovencev v Italiji. Zapisal je, da pri SSk »načelno prepričano« podpirajo predlog senatorke Rojc, da bi se zastopanost v Rimu zajamčilo z ustavnim zakonom, obenem pa se jim možnost za uspeh tega predloga zdi dokaj skromna. Zato menijo, da bi bilo treba vprašanje zastopstva rešiti z volilnim zakonom, za katerega so pri SSk izoblikovali novelo s popravki. Vlado RS pa prosi za podporo v tej smeri.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava