»Komunistični režim v Jugoslaviji kriv za več žrtev kot nacifašizem«

»Mogoče je zagotovo zatrditi, da je komunistični režim na ozemlju nekdanje Jugoslavije povzročil veliko več žrtev, kot sta jih povzročila fašizem in nacizem,« je predsednik slovenske vlade Janez Janša izjavil v intervjuju za dokumentarno oddajo Fojbe in eksodusi, dnevi sovraštva (Foibe ed esodi, i giorni dell'odio), ki jo je pripravil goriški novinar Andrea Romoli; na drugem programu italijanske javne televizije RAI so jo predvajali v soboto zvečer, ponovitev pa je bila v nedeljo dopoldne.

Zgoraj navedene besede so sicer prevod italijanske sinhronizacije premierjevih besed, ki jih iz posnetka, predvajanega na televiziji in dosegljivega na spletni strani RAI, ni slišati v slovenščini. A ne glede na morebitne odtenke, ki se lahko izgubijo v prevodu (ali pa tudi ne), gre za izjavo, ki bo najbrž privzdignila marsikatero obrv. Med zgodovinarji in ne samo.

Poleg slovenskega premierja, ki je v Romolijevem mikrofonu pred tem izpovedal še zgodbo svojega očeta, ki si je moral pod fašisti skopati lasten grob, pod nacisti je bil interniran v Dachau, nato pa ga je OZNA odpeljala v Kočevski rog, kjer so ga ustrelili, a se je uspel rešiti, si je goriški novinar za sogovornika med slovenskimi gosti izbral še kardinala Franca Rodeta kot pričevalca povojne emigracije iz Jugoslavije v Argentino in Tita Turnška, ki je spregovoril o izgonu Nemcev iz Slovenije. Zgodovinarjev ali direktnih pričevalcev, ki bi spregovorili o grozotah fašizma oz. nacifašizma, v dokumentarni oddaji ni. O teh spregovori sam Romoli, ki sintetično povzame naraščanje medetničnih napetosti od časa pred in med prvo svetovno vojno, ko omeni »stabilno, a dušečo« habsburško monarhijo, ki da je sama spodbujala nacionalizme, da bi se pred njimi zavarovala, mimo obdobja med svetovnima vojnama in dalje vse do druge svetovne vojne ter povojnega obdobja. D'Annunzievo zasedbo Reke predstavi kot »demokratični eksperiment«, po katerem se začne vzpon fašizma »in z njim sistematična in nasilna italijanizacija vseh narodnih manjšin, zaradi katere so nastradali Slovenci in Hrvati, ki so živeli med Julijsko krajino in Istro«. Pri tem omeni eksodus »skoraj 100.000 ljudi “slovanske narodnosti”«, ki so svoje domove morali zapustiti zaradi naraščajočega fašističnega nasilja, in požig Narodnega doma med »nasilnim protislovanskim shodom« v Trstu.

Sicer pa je že od samega začetka oddaje jasno, da je ta bolj kot celostnemu prikazu boleče zgodovine, ki je zaznamovala 20. stoletje ob Severnem Jadranu (za kar bi bilo treba prej kot pričevalcem mikrofon nastaviti zgodovinarjem), s premišljeno izbiro sogovornikov namenjena utrjevanju naracije o »krvoločnosti Slovanov«, kar je bolj ali manj eksplicitno rdeča nit celotne oddaje.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.