Krivulja nesreč v visokogorju v Sloveniji navzgor, v FJK pa navzdol

Število obiskovalcev gora se je v postpandeničnem obdobju znatno povečalo, posledično narašča tudi število nesreč v visokogorju. To potrjujejo tudi sveži podatki Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), ki so v zadnjih letih zabeležili zaskrbljujoč porast intervencij. Nekoliko različna pa je slika v Furlaniji - Julijski krajini, kjer so po poskoku iz prvega covidnega leta 2020 gorski reševalci službe CNSAS lani imeli nekaj manj dela.

V Sloveniji se število intervencij veča iz leta v leto, kažejo podatki GRZS: leta 2021 jih je bilo skupno 626, leta 2022 667, lani pa kar 687. Zanimivo pa je, da v FJK beležijo nasproten trend. Leta 2020 so v deželi zabeležili največ gorskih reševalnih intervencij v zadnjih desetih letih, in sicer 452. Nato je število začelo upadati. Leta 2021 so reševalci posredovali 437-krat, leta 2022 402-krat, lansko leto pa se je »števec« intervencij zaustavil pri številu 360. Kljub temu ostaja FJK sedma dežela v Italiji po številu intervencij. Nekaj skupnega pa imata Slovenija in FJK. Največ nesreč se je pripetilo zaradi zdrsa in nepoznavanja terena. Zaradi zdrsa so reševalci v Sloveniji posredovali 164-krat (skoraj 24 odstotkov vseh intervencij), v FJK pa je takih primerov bilo 69 (19 %). V 146 primerih (21 %) so slovenski reševalci morali poseči, ker pohodniki niso poznali terena, v FJK pa 52-krat (19 %), tako da so si odstotki precej podobni. Tako v Sloveniji kot v FJK je upadlo tudi število nesreč s smrtnim izidom. V Sloveniji z 38 iz leta 2022 na 28 lani, v FJK pa z 29 na 21.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.