Prijava
S prenatrpanostjo se soočajo tudi v tržaškem zaporu, kjer je zasedenost 154,7-odstotna (ARHIV)
Dark Theme
V Italiji je prenatrpanost zaporov presegla 139 odstotkov, saj je zaprtih oseb dobrih 64.000, medtem ko je v zaporih prostora za dobrih 51.000 oseb, dejansko razpoložljivih mest pa je še manj. Italijanski zapori so postali tudi bolj neprepustni, že itak težaven položaj pa je vlada še zaostrila z uvedbo novih kaznivih dejanj ter strožjih in daljših kazni, medtem ko bi morali težave odstranjevati npr. z ukrepi za zmanjšanje prenatrpanosti ter krepitev izobraževanja in poklicnega usposabljanja zapornikov, preprečevanjem samomorov in samopoškodb, alternativnimi oblikami prestajanja kazni idr. To ugotavljajo pri društvu Antigone, organizaciji, ki si od leta 1991 v Italiji prizadeva za zagotavljanje pravic in jamstev v okviru kazenskega sistema. Omenjeni in še drugi podatki se nahajajo v 22. poročilu o stanju v zaporih v Italiji, ki so ga predstavili včeraj.
Manj prestopkov, daljše kazni
Poročilo prinaša podatke o stanju v 102 zaporih v Italiji, ki so jih obiskali predstavniki opazovalnice društva Antigone. Na dan 30. aprila letos je bilo v obiskanih italijanskih zaporih kot že omenjeno zaprtih 64.436 oseb, medtem ko je bilo na voljo uradno 51.265 mest, dejansko pa še manj - 46.318. Zasedenost zaporov je tako 139,1-odstotna, v kar 73 zavodih pa presega 150 odstotkov (med temi je tudi tržaški zapor z 232 zaporniki oz. zapornicami in 154,7-odstotno zasedenostjo), medtem ko v osmih zaporih presega kar 200 odstotkov, kar pomeni, da je tam zaprtih kar dvakrat toliko oseb, kolikor jih ti zavodi premorejo. Samo 22 zaporov na celotnem državnem ozemlju se ne sooča s prenatrpanostjo. Čeprav je vlada napovedala načrt gradnje novih zaporov, se je v resnici število mest zmanjšalo za 537, od leta 2018 do leta 2024 pa so pristojna sodišča sprejela več kot 30.000 pritožb zaradi nečloveškega ravnanja. Narašča tudi srednja starost zapornikov, hkrati pa tudi število mladih od 18. do 24. leta starosti.
Vse to ob dejansko stabilnem številu kaznivih dejanj, ki se je v prvih mesecih leta 2025 celo zmanjšalo za osem odstotkov, prav tako se je zmanjšalo število vstopov v zapor oz. preventivnih priporov. Hkrati pa se je zaradi vladne politike zaostrovanja povečalo število daljših zapornih kazni, obenem je vlada uvedla 55 novih kaznivih dejanj, več kot 60 primerov obteževalnih okoliščin, za več kot 65 kaznivih dejanj pa je odredila daljše zaporne kazni.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.
