Manjšinska zgodba o prihodih in odhodih

Sestava predstavništva Slovencev v Italiji se je z leti zelo spreminjala, njegova vloga in poslanstvo pa sta ostala nespremenjena: zastopati manjšino v odnosu do države Italije in do matične Slovenije. Skratka, do »zunanjega sveta«, kot so dežela, krajevne uprave in nenazadnje evropske institucije, začenši z evropskim parlamentom in EU.

Ne bomo naštevali zelo različnih sestav predstavništva, ker bi gotovo na nekatero pozabili, saj jih je bilo veliko, tudi njihova politična vloga je bila zelo različna. Odvisna od političnih razmer tako na državni ravni, kot v sami manjšini, kjer so nekateri subjekti izginili (npr. slovenski socialisti), rojevali pa so se novi, kot je npr. Svet slovenskih organizacij. Sprva je predstavništvo slonelo na SKGZ, KPI, Slovenski skupnosti in Benečanih, katerim so se z leti pridružile nove komponente in stranke, zlasti po razpadu KPI in posledičnemu rojstvu novih levih strank. Zgodovina manjšinskega predstavništva je zgodba odhodov in prihodov, dejansko burna zgodovina, kot so burna italijanska politična dogajanja zadnjih štirideset let.

V slovenskem predstavništvu, ki se je nekoč imenovalo enotna delegacija, je bilo veliko razprav, prepirov in nesoglasij, ki se niso nikoli izrodili v razkol. Na koncu je vedno prevladala razsodnost oziroma t.i. skupni imenovalec, za kar nosijo zaslugo članice in člani predstavništva, v katerem je bila od začetka vedno zempljepisno zastopana Beneška Slovenija, kar se danes žal ne dogaja več.