Med Tonetom Kraljem in iznakaženim Kristusom

Cerkvene poslikave pogosto odražajo čas, v katerem so nastale. Pomislimo na dela Toneta Kralja v primorskih cerkvah, nastala v času fašizma, na katerih imajo negativni liki večkrat poteze fašističnega diktatorja Benita Mussolinija, ob katerem je pogosto mogoče opaziti obličje vojnega hujskača Gabrieleja D’Annunzia, v »dediščino« katerega poleg okupacijskih podvigov z jasnimi imperialističnimi težnjami, kakršna je bila zasedba Reke, spada tudi nekaj literarnih del.

Spet drugič poslikave zaslovijo zaradi nenačrtovanih posegov, kakršen je bil tisti v cerkvi v španskem kraju Borja pri Zaragozi. Neizkušena roka starejše župljanke Cecilie Gimenez, ki ji je bilo hudo gledati, kako zob časa načenja fresko s podobo Jezusa Kristusa, je leta 2012 – s sicer dobrosrčnim namenom – nepopravljivo iznakazila poslikavo, ki je pridobila skoraj opičje poteze, zaradi česar je na spletu postala viralna, prijelo pa se je je tudi novo ime. Namesto Ecce homo, kot je ime slikarskim motivom krščanske umetnosti, ki prikazujejo bičanega in s trnovo krono okronanega Jezusa, ko ga Poncij Pilat množici predstavi z besedami »Glejte, človek«, je po ponesrečeni intervenciji pred kratkim preminule župljanke zaslovela kot ... Ecce mono (mono je v španščini opica). Njeno »delo« je naposled postalo senzacija, zaradi katere je po poročanju lokalnih medijev več tisoč ljudi obiskalo mestece Borja.

Nekam vmes, med dela Toneta Kralja in stvaritev Cecilie Gimenez, se umešča tudi ravnokar obnovljena freska v rimski baziliki San Lorenzo in Lucina. V tamkajšnji kapeli, kjer je tudi doprsni kip zadnjega italijanskega kralja Umberta II., je eden izmed naslikanih angelov, ki je še donedavnega zgledal kot navaden kerub, dobil precej bolj prepoznavne poteze. Ni se treba pretirano truditi, da bi v njih prepoznali obraz italijanske predsednice vlade Giorgie Meloni. »Zjutraj sem v časopisu prebral novico in šel pogledat restavrirano poslikavo, treba je reči, da neka podobnost obstaja, ampak treba bi bilo vprašati restavratorja, zakaj je naredil tako, jaz tega ne vem,« je odvrnil Daniele Micheletti, rektor Bazilike San Lorenzo in Lucina in rimskega Panteona, ki je ob tem še pojasnil, da so bila navodila, naj kapelo restavrirajo tako, da ohranijo njen izgled. Okrog skrivnostnega dogodka je včeraj v rimski baziliki bilo občutiti presenečenje, pa tudi zadrego. Micheletti je dejal, da bo, če bo zadeva še naprej netila polemike, poslikavo dal spremeniti.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.