Sreda, 24 april 2024
Iskanje

Milijone ton elektronskih odpadkov

Kaj lahko naredim?

12. jul. 2021 | 8:55
Dark Theme

Prejšnji teden smo načeli temo, ki se je uporabniki sodobne tehnologije zelo radi izogibamo, tj. prijaznosti in odgovornosti do okolja. Dejstvo je, da nikakor nočemo priznati svoje soodgovornosti za onesnaževanje na globalni ravni, saj s pospešeno rabo digitalne in drugih oblik tehnologije močno raste tudi poraba elektrike, ki jo žal večinoma proizvajamo iz fosilnih goriv. Obstaja pa še ena tabu tema, to je problematika elektronskih odpadkov, ki je iz leta v leto bolj alarmantna.

Po definiciji tovrstni odpadki vsebujejo različne pokvarjene, neuporabne in nedelujoče elektronske naprave. Govorimo torej o odsluženih računalnikih, zabavni elektroniki, beli tehniki, telefonih in veliko večjih komponentah, ki jih uporabljamo v gospodarstvu. Podatki za leto 2019 kažejo, da smo na svetovni ravni zavrgli skoraj 54 milijonov ton elektronike in ker je prvo korona-leto zaznamovala predvsem tehnologija, lahko pričakujemo, da bodo številke za lansko leto še večje. Rast v zadnjem petletnem povprečju pa je kar 21-odstotna.

Dodaten problem predstavlja še dejstvo, da na svetovni ravni recikliramo le 17,4 odstotka ustvarjenih odpadkov, kar ima več posledic. Prva je vezana na okolje: ker so elektronske smeti sestavljene iz plastike in različnih kovin, se v naravi ne razgradijo oziroma za to potrebujejo stoletja. Ob tem predstavljajo neposredno nevarnost za ljudi in naravo, ker vsebujejo živo srebro in druge kemikalije, ki močno zastrupljajo vodo, zrak in tla.

Obstaja pa še ekonomski problem: v napravah ostanejo zelo iskane surovine kot na primer srebro, zlato, baker, platina in številne druge. Po ocenah strokovnjakov znaša njihova vrednost okoli 57 milijard dolarjev letno – toliko denarja bi lahko prihranili, če bi odpadke pravilno reciklirali.

Razloge za velik porast potrošništva na področju tehnologije gre iskati v inflaciji tehničnih novosti, ki na trg prihajajo na dnevi ravni. Hkrati je velika ponudba povzročila padec cen, tako da si lahko že vsakdo privošči nov telefon ali računalnik ne več na nekaj let, ampak skoraj vsako leto. Na koncu pa je tu še razmeroma hitra pokvarljivost izdelkov, pri katerih se popravila ne izplačajo. In tako je krog sklenjen: kupimo novo, ki se hitro pokvari, a je cena dovolj dostopna, da gremo kmalu v nov nakup. Odpadki pa se kopičijo.

Kje so naši stari računalniki?

Na evropski ravni sicer obstaja tako direktiva kot več smernic, ki nalagajo državam članicam sprejetje ustreznih mehanizmov in načinov ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo. A dejstvo je, da se recikliranje pri nas doma ne izplača. Zato izvoz tovrstnega blaga v Afriko in Azijo kljub prepovedim dobesedno cveti.

Najbrž ste že videli posnetke enega od največjih odlagališč na svetu, ki se nahaja v Gani. Tam na tisoče domačinov ročno razstavlja stare naprave in iz njih za preprodajo odstranjuje dragocene materiale. Takšnih krajev je zelo veliko in Svetovna zdravstvena organizacija je že večkrat opozorila, da ima na milijone otrok in žensk po svetu velike zdravstvene težave zaradi izpostavljanja nevarnim snovem. Pozivi k bolj učinkovitim in zavezujočim ukrepom za zaščito ljudi in okolja pred tovrstnim onesnaževanjem pa so bili doslej neuspešni.

Kaj lahko naredim?

Kot pri ostalih smeteh, moramo tudi v primeru elektronskih odpadkov najprej zmanjšati porabo. Zavedati se moramo problematike in ukrepati tudi na osebni ravni. Kupujmo rabljene naprave ali se odločimo za skupno nabavo – zakaj bi sami kupil stroj, ki ga uporabimo enkrat letno, če si ga lahko, skupaj s stroški, delimo s sorodniki ali prijatelji? Pokvarjene naprave poskusimo popraviti, predvsem pa kupujmo to, kar res potrebujemo. Odpadkov seveda ne mečemo v navaden smetnjak, ampak jih odnesemo v zbirni center ali trgovine z elektrotehniko. Če naprave še delujejo, jih podarimo ali posodimo.

Zagotovo pa mora t. i. zahodna družba (torej vsi mi) prevzeti odgovornost za nastalo stanje in urgentno rešiti ta pomemben problem že doma, in sicer s sodobnimi in ugodnimi procesi recikliranja. Tako kot smo se potrudili s plastiko, se moramo zdaj še z vseprisotno odpisano tehnologijo.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava