Četrtek, 02 maj 2024
Iskanje

Mučno življenje tržaških kolesarjev

Vožnja s kolesi je ugodna, praktična in okolju prijazna, življenje mestnih kolesarjev pa je vse prej kot enostavno.

Trst |
17. apr. 2023 | 15:12
Dark Theme

V urbanih središčih je trajnostna mobilnost ... mobilnost prihodnosti, ki zmanjšuje onesnaževanje in prinaša vrsto drugih koristi. Dostopnost in mobilnost sta ključnega pomena za vsako skupnost, kajti od njiju je odvisno učinkovito premikanje ljudi in dobrin, s tem pa tudi kakovost bivanja in gospodarski razvoj.

Takih, ki se premikajo po Trstu s kolesom, ni ravno veliko, precej več je tistih, ki bi z veseljem izbrali kolesarjenje, če bi bila tovrstna aktivnost urejena in varna.

Prevajalka Laura Sgubin se v vseh letnih časih po mestu vozi s svojim električnim kolesom. »Včasih je življenje mestnega kolesarja mučno,» pravi Sgubin, ki izpostavi pomanjkanje urejenih stez in tudi varnih parkirišč. Kolesa namreč niso poceni. »Večkrat nas zmerjajo pešci, ki napačno hodijo po kolesarskih stezah, ali pa vozniki,» potoži prevajalka, ki pa vseeno vztraja pri svoji navadi, saj s kolesom pride v kratkem času kamorkoli. Ob vožnji zelo uživa in čaka na spremembe, ki jih občina obljublja že dolgo.

Veronika Pertot se iz Trsta dnevno vozi v službo v Červinjan. Žal, z avtom, prizna. »Ko sem pred leti živela v Vidmu, je bilo kolesarjenje del mojega vsakdana,» pove zaposlena na področju turizma, ki se je pred petimi leti vrnila v Trst. »Če bi do železniške postaje vodila kolesarska steza, bi z veseljem vsako jutro skočila na kolo in nato na vlak. Ker te možnosti ni, se moram dnevno voziti z avtom. Ko zjutraj opazujem, kako se kolesarji prebijajo skozi jutranji promet, me je kar strah za njihovo življenje.«

»Ko sem še stanovala v Trstu, sem se poskušala premikati s kolesom, izkazalo pa se je za nemogoče zaradi strmin, vdihavanja izpušnih plinov in neprijaznosti voznikov do kolesarjev,« pove profesorica Barbara Zlobec.

Za tiste, ki se v mesto pripeljejo od drugod, pa je izbira trajnostne mobilnosti velik izziv. Martin Lissiach se je denimo lani večkrat odločal, da pot iz Žavelj zaključi pri Sv. Andreju in si nato izposodi kolo. »Ta rešitev je dobra, ker je vožnja prijetna in poceni, vendar se izposojevalnice nahajajo v krajih, kjer je nemogoče najti prosto parkirno mesto,» razlaga Lissiach.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava