»Na pustni četrtek se nekaj obrne, vzdušje se dvigne na 120 %«

Kot Forrest Gump v filmu Roberta Zemeckisa je tudi Daniel Malalan naključna priča odmevnih dogodkov. Njegov obraz sredi stavkajočih delavcev v tovarni družbe Wärtsilä v Boljuncu se je pojavil na časopisni naslovnici. Sredi leta 2020 pa se je Malalan znašel v središču političnega in medijskega viharja, potem ko sta njega in partnerko med sprehodom pri Mihelah na slovensko-italijanski meji odločno ustavila dva slovenska vojaka.

A to je bil predvsem pogovor o veseljaštvu v času krize. Malalan je namreč eden najbolj znanih žurerjev pri nas, prizadevni odbornik Kraškega pusta in pevec ansambla Nebojsega.

Kakšen bo letošnji pust, glede na to, da ste zaposleni v boljunški tovarni Wärtsile in ste trenutno na čakanju?

Podjetje je svojo odločitev, da nas bo odpustilo, sporočilo 14. julija 2022. Že lanski pust je zato potekal v tem vzdušju, ko ne vemo, kaj bo. A lani se mi je prav med pustom morala roditi hčerka. Zato je bilo več različnih občutkov. S koledovanja po vasi sem se vrnil ob dveh ponoči, punca je že čutila nekaj bolečin ...

Vas je medtem že klicala?

Mh, še ne, ampak ni bila ravno vesela, ko sem prišel domov ... Ob šestih zjutraj smo šli v porodnišnico.

No, kako se pa počutite letos?

Če bi bil sam in ko ne bi imel družine in otrok, me ne bi pretirano skrbelo. Moram pa priznati, da sem se tistega znanega 14. julija zjokal. Zdelo se mi je neverjetno.

Marsikaj je zdaj odvisno od tega, ali bo Ansaldo res prevzel del proizvodnje ...

Že večkrat se je zgodilo, da smo dobili obetavno novico, a takoj potem slabo.

Kaj prevladuje med vašimi kolegi? Upanje ali pesimizem?

Veliko kolegov ne pričakuje ničesar pozitivnega, čeprav sem jaz prepričan, da v podzavesti vsi imamo nekaj upanja, drugače bi že vsi začeli iskati novo zaposlitev. Upajmo, da nekaj bo, a ne samo za nas 300, ki tvegamo mesto, ampak za celo mesto.

No, kakšen bo vaš letošnji pust?

Letošnjega pusta sem se v bistvu že decembra naveličal.

Zakaj?

V odboru Kraškega pusta nas je zmeraj manj oz. novi člani se šele učijo dela. Organizacijsko breme je veliko, marsikaj prevzamem jaz in vse postaja zelo težko. Čeprav se poslužujemo tudi nekaterih profesionalcev, se na občini ali drugje zmeraj pojavi kakšen problem, tudi ko vse potrebne papirje predložiš tako, kot je treba.

Svojega intenzivnega doživljanja pusta ne izkazujete le kot organizator, ampak večkrat tudi kot pevec in nenazadnje tudi zato, ker si vsako leto domislite zelo duhovito in izvirno maškaro. Ste vse to dobili po očetu, ki je že dolgo predsednik Kraškega pusta?

Mislim, da ne. Oziroma: gotovo sem na Kraški pust, mišljeno kot prireditev, navezan zaradi očeta, saj ne bom nikoli pozabil, kako me je že od malega peljal na ogled vozov, ki so se nato udeležili sprevoda. Kar se pa tiče kostumov, mi zelo pomaga mama. Jaz dam idejo, ona sešije v glavnem celo obleko. Moram pa priznati, da zadnja leta zaradi službe in družine nisem imel izvirnih zamisli ... Postaneš oče, volja po pustu se malo spremeni. Je pa res, da če se mi do srede ne da pustovati, se v četrtek nekaj obrne v glavi in se nenadoma vzdušje v meni dvigne na 120 procentov. Takrat si rečem, da se moram ošemiti in razveseliti ljudi. Saj, to je pri pustu najpomembnejše.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.