Nova prizadevanja za preklic odlikovanja Josipu Brozu Titu

Najvišje državno odlikovanje, ki ga je leta 1969 predsednik italijanske republike Giuseppe Saragat med obiskom v Beogradu poklonil jugoslovanskemu predsedniku Josipu Brozu Titu, nekaterim ne da miru. Ciklično se namreč pojavljajo poskusi za spremembo zakonskega določila, ki onemogoča preklic državnega odlikovanja po smrti prejemnika, zaradi katerega so vsa dosedanja prizadevanja v tej smeri padla v vodo. Prvi podpisnik tokratnega zakonskega predloga je ligaški poslanec Massimiliano Panizzut, izvoljen v Furlaniji Julijski krajini. S predlogom, ki ga podpira tudi ezulska organizacija Unija Istranov, na sedežu katere sta ga danes predstavila poslanec Panizzut in predsednik unije Massimiliano Lacota, želijo doseči, da se v besedilo zakona, s katerim je bil leta 1951 ustanovljen red za zasluge, v člen z določili o preklicu odlikovanja doda navedbo možnosti preklica tudi v primerih, ko je odlikovanec že preminil.

V uvodnih določbah Panizzutovega zakonskega predloga je mogoče prebrati, da je »jugoslovanski diktator Josip Broz Tito žalostno znan zaradi pokolov v fojbah, ki so terjale na tisoče italijanskih žrtev v Istri, na Reki in v Dalmaciji,« kot posledico fojb pa navajajo eksodus, v katerega je bilo »prisiljenih 350 tisoč naših sonarodnjakov, ki so morali zapustiti svoje kraje.« Obstoj oblikovanja se jim zdi tragično paradoksalen in v nasprotju z zakonom, s katerim je bil ustanovljen dan spomina na žrtve fojb in eksodus. Uvodno besedilo zakonskega predloga tudi razkriva, da naj bi obstajala »nesporna zgodovinska pričevanja, ki jugoslovanskemu diktatorju pripisujejo natančne in neposredne odgovornosti v uresničevanju krvoločnega etničnega čiščenja Italijanov na Tržaškem, Goriškem, v Istri in Dalmaciji po letu 1943«.