Sreda, 24 april 2024
Iskanje

O manjšinski zastopanosti z novim deželnim svetom

O tem sta govorila minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in predsednik deželne vlade FJK Massimiliano Fedriga

Trst |
17. feb. 2023 | 15:56
Dark Theme

Slovenija in Furlanija - Julijska krajina bosta z novim deželnim svetom FJK, ki bo izšel iz bližnjih volitev 2. in 3. aprila, spodbudili postopek, da bi po 60 letih šli v spremembo statuta, v katerega bi vključili omembo vseh treh jezikovnih manjšin v deželi ter da bi za slovensko narodno skupnost oz. manjšine, ki so prisotne na ozemlju FJK, zagotovili zastopanost v deželnem parlamentu. Tudi o tem sta se danes opoldne v palači deželne vlade FJK v Trstu pogovarjala slovenski minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in predsednik deželne vlade Massimiliano Fedriga.

To je bilo prvo srečanje med Arčonom in Fedrigo, kjer se je minister predsedniku deželnega odbora v imenu slovenske vlade iskreno zahvalil za delo in trud za slovensko narodno skupnost v Italiji, zahvala pa je po Arčonovih besedah stremela tudi k temu, da je meja med državama odprta in da je obmejno območje zelo pomembno, posebej v Evropski uniji, ker gre za preplet različnih narodov in kultur. Pri tem je minister, ki se je pred srečanjem s Fedrigo pogovarjal s krovnima organizacijama Slovencev v Italiji, pozval k vključenosti manjšin v deželni statut in rešitvi vprašanja zastopanosti Slovencev. To bi bil prvi korak, ki bi bil ključno pomemben, da bi na nek način FJK pokazala pripravljenost in politično enotnost, da zagotovi stalno zastopanost v deželnem parlamentu, postopek pa bi se potem nadaljeval še na državni ravni. Po besedah Fedrige pa je treba tudi s takimi dejanji vedno bolj krepiti odnose med FJK in Slovenijo in dejstvo, da je Arčon govoril o vseh manjšinah, prisotnih v FJK, potrjuje bogastvo različnosti tukajšnjega ozemlja, kjer je treba te različnosti promovirati in ne izničiti, je še dejal deželni predsednik.

Drugače sta se sogovornika pogovarjala tudi o projektu Evropske prestolnice kulture GO!2025, ki bo leta 2025 v Gorici in novi Gorici oz. o tem, kako bosta Slovenija in FJK skrbeli in stremeli, da bo v ponos vsem, ki živijo na tem ozemlju. V tem smislu sta se obvezala, da bosta obe strani okrepili in pospešili ter spremljali vse ukrepe, ki bi lahko zagotovili uspeh projekta. Govor je bil tudi o morebitnih skupnih projektih, kot je na primer projekt o razvoju turizma na območju Benečije, ter o strateškem projektu vodikove doline, ki je edini evropski čezmejni projekt na področju energetike. Po Arčonovih besedah potekajo tudi priprave na bilateralno srečanje med vladama FJK in Slovenije, ki pa bo steklo po deželnih volitvah.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava