Po razlitju kerozina ni več možnosti za sanacijo območja, je za STA povedala strokovnjakinja Nataša Viršek Ravbar z Inštituta za raziskovanje krasa pri ZRC SAZU v zvezi z včerajšnjem iztirjenjem vlaka pri Hrastovljah in izlitjem 10.000 litrov kerozina. Ostane le opazovanje, kdaj in v kolikšni meri bo onesnaženje doseglo izvir Rižane, še posebno ob intenzivnih padavinah, kar pa je po njenih besedah neizogibno. Na kraškem območju namreč za onesnaževala, ki vstopijo v površje, ni nobene pomoči.
Dodatna težava pa je, da je lokacija torkovega iztirjenja tovornega vlaka prispevno zaledje izvira Rižane, ki je vodni vir za celotno slovensko obalo. Pričakuje, da se bo onesnaženje v zgornjem delu vodonosnika ustavilo in čakalo na nadaljnje padavine, da ga potisnejo naprej proti izviru. Le stvar časa je, kdaj se bo onesnaženje pojavilo na izviru.