»Pravi cilj ni ločitev karier v sodstvu«

Da je reforma, o kateri bodo volivke in volivci v Italiji odločali na referendumu 22. in 23. marca, pravosodna, je le »iluzija«. Ne prinaša namreč novosti, ki bi pripomogle k izboljšanju italijanskega pravosodja. Če bo sprejeta, bo njen edini učinek zmanjšanje avtonomije pravosodja in njegova večja izpostavljenost vsakokratni politični volji, so prepričani v deželnem odboru GiustoDireNo, ki je angažiran v referendumski kampanji proti potrditvi spremembe sedmih členov ustave o ustroju pravosodja v Italiji.

Pri tržaškem Novinarskem krožku so za mikrofon povabili tri pravnike, ki so nanizali argumente proti potrditvi reforme, srečanje z zagovorniki reforme pa bo prihodnji teden, je naznanil predsednik Novinarskega krožka Pierluigi Sabatti. »Ali veste, koliko je v Italiji veljavnih zakonov? 70.000. Ustava pa je ena sama. Zato mora biti previdnost pri spreminjanju ustave 70.000-krat višja od tiste, ki jo namenjamo spreminjanju zakonov,« je uvodoma dejal nekdanji tržaški glavni tožilec Antonio De Nicolo, ki v FJK koordinira odbor GiustoDireNo.

»Glavna jed zadeva CSM«

»Ločitev karier je le priloga. Glavna jed te reforme je razkosanje Višjega pravosodnega sveta (CSM) po načelu divide et impera,« je ponazoril nekdanji preiskovalni sodnik Luigi Dainotti. CSM, samoupravni organ pravosodja, je tisti, ki omogoča, da sodniki in tožilci »odgovarjajo« zakonom, ne pa vladam. Razkosanje CSM ga bo oslabilo, pri tem pa je samo osrčje problema, zaradi katerega bi morali po Dainottijevih besedah državljani - ne glede na politično pripadnost - prekrižati »ne« na glasovnici, način izbire članov CSM, ki bo potekala ... z žrebom, a to ne »čistim«.

Za »v togo oblečene« člane CSM, teh je za dve tretjini, bodo žrebali med vsemi tožilci oziroma sodniki, medtem ko bodo za »laične« člane žrebali s seznamov odvetnikov in univerzitetnih profesorjev prava, ki jih bo sprejel parlament in bo torej odražal vladno večino. Žreb je problematiziral tudi odvetnik Giovanni Borgna, ki je sicer posredno dal razumeti, da je med odvetniki veliko takih, ki so reformi naklonjeni.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku