Pravica do zdravja postaja le teorija

»Zdravje« italijanskega nacionalnega zdravstvenega sistema (SSN) – in z njim pravica prebivalcev do zdravstvene oskrbe – je vedno bolj odvisno od poštne številke in finančnega položaja posameznika, kar ni skladno z načeli univerzalnosti, enakosti in pravičnosti. Povedano drugače: slika italijanskega zdravstva se razlikuje od dežele do dežele, je ob predstavitvi novega poročila o javnem zdravstvu dejal Nino Cartabellotta, predsednik fundacije Gimbe. »Kdor si to lahko privošči, plača, kdor te možnosti nima, čaka ali pa se enostavno odpove pregledom in izvidom,« je dejal. Ne gre za izmišljeni primer: v letu 2024 se je v Italiji pregledu ali kaki drugi zdravstveni storitvi odpovedalo več kot 5,8 milijona ljudi oz. 9,9 odstotka populacije. Pojavnost takih primerov se veča, saj jih je bilo leto pred tem za 7,6 %. Dobra polovica se ne zdravi zaradi predolgih čakalnih dob, preostali pa tudi zato, ker si tega ne morejo privoščiti. »Storitev, ki je na papirju zagotovljena, v resnici pa nedostopna, ne zagotavlja pravice do zdravja,« je bil kritičen Cartabellotta.

Nevidni rezi

V zadnjih letih je redno slišati izjave o tem, kako so se javna finančna sredstva, namenjena zdravstvu, zvišala. Praviloma so pospremljene z nominalnimi zneski in tako slišimo, da so se med letoma 2023 in 2026 finančna sredstva v Skladu za zdravstvo (FSN) povečala za kar 17,5 milijarde evrov oziroma s 125,4 milijarde evrov v letu 2022 na 142,9 milijarde evrov v letošnjem letu. A prikazana slika se spremeni, če zneske postavimo v razmerje z dejanskim bogastvom, ki je bilo ustvarjeno v državi. Če je leta 2022 FSN predstavljal 6,2 % italijanskega BDP, je v naslednjih letih delež zdravstva znašal 6 %, z izjemo letošnjega leta (6,14 %). Če bi torej v razdobju 2023–2026 razmerje med financiranjem in BDP ostalo kakršno je bilo leta 2022, bi imel nacionalni zdravstveni sistem dejansko na voljo dodatnih 18,8 milijarde evrov. »Govorimo o tako imenovanih nevidnih rezih,« je poudaril predsednik fundacije Gimbe in ob tem izpostavil še nekaj. »Razpoložljivost FSN je od leta 2010 do letos zrasla za 37,5 milijarde evrov, ampak če upoštevamo Istatove podatke o splošni inflaciji, vidimo, da se je letos financiranje v bistvu vrnilo na raven iz leta 2010.«

FJK pred enimi, a za drugimi

Po predstavitvi poročila sta se v zvezi s kritičnostmi v naši deželi oglasila deželni tajnik sindikata CGIL za FJK Michele Piga in deželna svetnica Rosaria Capozzi, tema pa je odmevala tudi med obravnavo jesenskega rebalansa proračuna. Kar se tiče izpolnjevanja osnovnih skrbstvenih stopenj (LEA), ki določajo, katere zdravstvene storitve morajo biti enako zagotovljene po vsej državi, je Furlanija – Julijska krajina prejela solidno oceno na vseh analiziranih področjih. Z Umbrijo, Markami, Ligurijo in pokrajino Trento se tako umešča v skupino dežel oz. pokrajin s 76,7 % do 85,9-odstotnim izpolnjevanjem, toda Piga izpostavlja, da zaostaja v primerjavi z drugimi deželami na severu Italije, ki so v skupini z več kot 85,9-odstotnim izpolnjevanjem LEA.