Pred 40 leti v jedrski elektrarni v Černobilu odjeknila usodna eksplozija

Danes mineva 40 let od katastrofalne nesreče v jedrski elektrarni Černobil na območju Ukrajine, ki je bila takrat še del Sovjetske zveze. To je bila največja nesreča pri civilni rabi jedrske energije na svetu. Černobilska izkušnja je zlasti na Zahodu spremenila odnos ljudi do jedrske tehnologije, je ocenil jedrski strokovnjak Luka Snoj.

26. aprila 1986 je v jedrski elektrarni v Černobilu med izvajanjem varnostnega preizkusa na četrtem reaktorju odjeknila eksplozija. Ta naj bi bila posledica slabe zasnove reaktorja kot tudi neustreznega ravnanja zaposlenih.

Zaradi eksplozije sta umrla dva delavca, še okoli 30 ljudi, predvsem tistih, ki so s pičlo zaščitno opremo posredovali pri gašenju požara, pa je v tednih po nesreči umrlo zaradi izpostavljenostim visokim odmerkom sevanja v kratkem času, na svoji spletni strani navaja Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA). Evakuacijo prebivalcev iz okolice so sovjetske oblasti, ki niso takoj priznale, da je prišlo do hude nesreče, začele s precejšnjo zamudo. IAEA navaja, da je bilo na koncu preseljenih okoli 200.000 ljudi.

Dolgotrajne posledice

V nesreči se je sprostila velika količina radioaktivnih snovi, ki so najbolj kontaminirale območja današnje Ukrajine, Belorusije in Rusije. Pri prebivalcih teh območij so strokovnjaki pozneje zaznali večje število obolelih, predvsem otrok, z rakom ščitnice. ZN so v študiji leta 2006 ocenili, da bi zaradi te nesreče lahko za rakom umrlo do 9000 dodatnih ljudi.

Posledice nesreče v Černobilu je odpravljalo okoli 600.000 likvidatorjev. Zdravstvene študije registriranih likvidatorjev po navedbah IAEA niso pokazale neposredne povezave med izpostavljenostjo teh delavcev sevanju in številom ostalih oblik raka oziroma drugih bolezni.

Vetrovi so leta 1986 radioaktivni oblak razpihali nad večji del Evrope, tudi nad Slovenijo. »Takoj, ko ga je prineslo nad naše kraje, so strokovnjaki na Inštitutu Jožef Stefan zaznali radioaktivnost. Na podlagi ocene morebitne doze sevanja na prebivalstvo, so ugotovili, da resnejših takojšnjih učinkov ni pričakovati, da pa bi teoretično lahko bili zakasneli učinki,« je za Slovensko tiskovno agencijo povedal profesor na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko ter vodja odseka za reaktorsko fiziko pri Inštitutu Jožef Stefan Luka Snoj.

»Ko je oblak prineslo nad Slovenijo, je deževalo, dež pa radioaktivne snovi spira. Posledično se te lahko usedejo na določene rastline,« je pojasnil Snoj. Takratne oblasti so zato recimo prepovedale uporabo sveže zelenjave, pašo krav molznic ter uporabo deževnice pri prehrani ljudi in za napajanje živine. Dolgoročnih zdravstvenih posledic v Sloveniji k sreči ni bilo, je dejal.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.