Pripraviti se moramo na spremembe

Italijanski in slovenski turizem za zdaj še ne kažeta znakov krize, vendar posledice vojne na Bližnjem vzhodu že dvigujejo cene prevozov in spreminjajo (ter prekinjajo) letalske povezave, kar vpliva na vedenje potnikov. Če se bo negotovost zavlekla v poletje, utegne turizem v svoji glavni sezoni delovati po drugačni logiki, v središču katere bosta previdnost in posledična izbira bližnjih destinacij, saj bodo poceni poleti lahko postali zgolj spomin.

Obenem bodo prihodnje odločitve gospodinjstev o trošenju domačih financ odvisne od povišane inflacije, ki naj bi nas čakala v naslednji mesecih. Višje cene energentov naj bi povzročile podražitev najprej hrane in nato storitev, zato bodo denarnice povprečnih državljanov čez nekaj mesecev nedvomno tanjše. Posledice vojne pa bodo prej kot na dilemo, kam ali če se naj sploh odpravimo na dopust, vplivale na turistično panogo, ki po podatkih Istata v Italiji zaposluje 4,3 milijona delavcev in BDP-ju prispeva 5-odstotni delež. Italijansko združenje Confcommercio je opozorilo, da energetska kriza, ki se sicer šele nakazuje, že povzroča neposredne poslovne izgube v italijanskem turizmu, v naslednjih mesecih pa bi se lahko stanje močno poslabšalo.

Zaenkrat zgolj spremembe

Ob letošnji veliki noči je turistična slika v Italiji razmeroma stabilna. Hotelirsko združenje Federalberghi ocenjuje, da bo v teh dneh, podobno kot lani, potovalo 10,6 milijona Italijanov, od katerih bo 85 odstotkov ostalo v državi. Izpostaviti pa velja, da jih je 22 odstotkov spremenilo prvotne načrte, dodatnih 27 odstotkov pa jih je še minuli teden čakalo na razvoj mednarodnih razmer.

Italijanske turistične organizacije že opažajo več zgodnjih rezervacij in zanimanja za zavarovanja ter večjo pripravljenost na spremembo destinacije.

Slovenski trg je v primerjavi z italijanskim veliko manjši, dinamika dogajanja pa je podobna. Turistične agencije so ta teden poročale o izraziti upočasnitvi rezervacij za poletne mesece, hkrati pa so poročale o spremenjenih trendih, saj stranke sprašujejo za lete in aranžmaje na Daljnem vzhodu in v Severno oziroma Južno Ameriko. Turčijo, Egipt in Grčijo, Meke slovenskih turistov pa počasi zamenjujeta Italija in Španija.

Trende bodo narekovala letala

Posledice vojne niso omejene le na turizem na Bližnjem vzhodu, denimo v Dubaju in Abu Dabiju, kamor se zdaj le redki odpravljajo. Euronews opozarja, da so številne destinacije zunaj bližnjevzhodne regije že prisiljene uvajati varčevalne ukrepe zaradi pomanjkanja energentov. V Egiptu se denimo že teden dni ob 21. uri ugasnejo luči in zaprejo lokali, na Šrilanki in Tajskem pa taksisti s težavo napolnijo rezervoarje z bencinom. Našteto seveda vpliva na tamkajšnjo turistično ponudbo in torej na turistični obisk.

Največje spremembe se trenutno kažejo v letalstvu, saj letalske družbe združujejo lete in dvigujejo cene. Globalni ponudnik potovalnih podatkov OAG navaja, da je 44 letalskih družb do konca aprila odpovedalo vse lete preko Bližnjega vzhoda. S temi odpovedmi je povezana tudi naraščajoča cena kerozina, ki je v zadnjem mesecu močno poskočila. Mednarodno združenje za zračni transport (IATA) opozarja, da gorivo že v običajnih razmerah predstavlja četrtino operativnih stroškov letalske industrije, zato bi se lahko nadaljnja geopolitična zaostritev hitro prelila v dražje vozovnice in večjo negotovost pri načrtovanju poletov.

Trije možni scenariji

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) napoveduje tri možne scenarije. Prvi predvideva kratkotrajen šok v primeru hitrega končanja vojne. Turistični sektor bi se pobral razmeroma hitro - popraskan ali potolčen, vendar zdrav. Po drugem scenariju je pred nami poletje dražjih vozovnic, manj kapacitet in več previdnosti pri rezervacijah. Tretji scenarij pa napoveduje strukturne spremembe. Če bi vojna trajala dlje, bi se namreč trajno spremenile navade turistov, ki bi izbirali bližnje destinacije in predvsem možnost odpovedi, kar bi gospodarstvu prineslo dodatne izgube.