Priznavanje diplom mora biti prioriteta

Priznavanje zlasti slovenskih strokovnih naslovov in poklicnih kvalifikacij v Italiji je tema, ki mora zanimati celotno manjšinsko skupnost. Je nerešena težava, ki resno ogroža ne le manjšinsko šolstvo, ampak tudi druge ustanove in organizacije, ki potrebujejo izobražen kader z znanjem slovenskega strokovnega jezika. Ta splošna, čeprav ključna ugotovitev je včeraj (16. maja) večkrat odmevala v dvorani Deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine, kjer je potekal drugi dan Četrte deželne konference o varstvu slovenske jezikovne manjšine.

Pod udarom zlasti vzgoja in izobraževanje

Vsebinsko zelo bogato in poglobljeno srečanje je bilo osredotočeno na temo, obče poznano kot »priznavanje diplom«, ki povzroča sive lase mnogim mladim. Pod udarom so zlasti diplomanti s področja vzgoje in izobraževanja, ki se zadnja leta soočajo s težavami pri zaposlitvi za nedoločen čas, saj se njihovi strokovni nazivi oziroma poklicne kvalifikacije pogosto ne ujemajo z razpisnimi pogoji, ki jih navkljub njihovi izobrazbi zahtevajo izobraževalne ustanove v Italiji.

Zadeva pa je rešljiva: pravne in tudi zakonske podlage obstajajo, čeprav jih je treba posodobiti, v zgled so nam lahko številne dobre prakse, ob tem pa je ključna predvsem politična volja - tako same manjšine kot tudi odločevalcev na deželni in državni ravni. A tudi ta, kot je bilo razumeti iz besed sodelujočih v včerajšnji razpravi, obstaja.

Možnost sodelovanja deželne posvetovalme komisije

Deželni odbornik Pierpaolo Roberti je celo predlagal, da bi pri reševanju tovrstnih vprašanj sodelovala deželna posvetovalna komisija, in sicer v okviru jezikovne strategije. O slednji naj bi bilo govora na naslednjem sestanku omenjenega posvetovalnega telesa.

V Avstriji že 70 let brez težav

Iz strokovnega poročila, ki sta ga za Slovenski raziskovalni inštitut (Slori) pripravili dr. Maja Mezgec in dr. Matejka Grgič, izhaja, da je kljub povečani čezmejni študijski mobilnosti izzivov, s katerimi se srečujejo diplomanti, precej. Priznavanje diplom v Italiji namreč ni samodejno, saj dolgotrajni in pogosto tudi dragi proces predvideva preverjanje študijskih vsebin, ki včasih niso primerljive.

Bilateralni sporazum z Italijo iz časa Jugoslavije, ki je dolgo omogočal relativno enostavno priznavanje, je sicer še formalno veljaven, vendar neuporaben, saj po bolonjski reformi ni bil več osvežen. Podobno je pri priznavanju poklicnih kvalifikacij, pri čemer morajo diplomanti pogosto opraviti dodatna izobraževanja ali izpite.

Obstajajo pa dobre prakse, po katerih bi se lahko zgledovali. Med te spada bilateralni sporazum med Italijo in Avstrijo, ki v Avtonomni pokrajini Bocen že 70 let omogoča učinkovito, predvsem pa hitro priznavanje nazivov.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku