Razkol v krovni organizaciji italijanske manjšine

Italijanska unija (IU), krovna organizacija Italijanov v Sloveniji in Hrvaški, preživlja težke čase. Hude napetosti v zvezi, ki ji predseduje Maurizio Tremul, je povzročil sklep slovenskega dela organizacije, da za svojo predstavnico oziroma predsednico izvoli Astrid Del Ben. To funkcijo je doslej opravljal Tremul, ki na papirju še vedno predseduje IU, »de facto« pa sedaj le njenemu hrvaškemu delu. Ne gre samo za formalizme in zapletene statutarne postopke, temveč za poglobitev političnih in medosebnih nesoglasij v vodilni strukturi italijanske manjšine.

Formalno gledano je zadeva zapletena in se vleče vse od osamosvojitve Slovenije in Hrvaške, ko so se Italijani v Istri in na Reki čez noč znašli v dveh državah, vsaka s svojim upravno-zakonskim sistemom. Ustanovni akt manjšinske krovne organizacije s sedežem na Reki je leta 1991 priznala le Hrvaška, Slovenija je šla po svoji poti ter spodbudila ustanovitev sedanje Obalne samoupravne skupnosti Italijanov (Can costiera), ni pa ovirala dejavnosti IU v dvojezičnih istrskih občinah (Kopru, Izoli in Piranu se je pozneje pridružil Ankaran).

Do pomembnega zasuka je prišlo leta 1998 po zaslugi tedanjega državnega sekretarja na slovenskem zunanjem ministrstvu Franca Jurija, sicer pripadnika italijanske manjšine. S potrpežljivim političnim in diplomatskim delom je, tudi ob podpori Rima, dosegel, da je IU ohranila svoj sedež na Reki, v Sloveniji pa odprla svojo podružnico (formalno se ji pravi konzulta), ki jo je vodil predsednik unije, to se pravi Tremul.