»Revolucija je kot vlak, ki bo šel do cilja«

»Revolucija, ki se je začela septembra lani v Iranu po policijskem umoru mlade Mahse Amini, je kot vlak, ki je ubral pravi tir. Vlak pelje proti cilju, osvoboditvi iranskega ljudstva izpod jarma klerikalne diktature. Med potjo se ustavlja, nekateri izstopijo, drugi vstopijo, cilj pa je jasen. In tja smo namenjeni.« To je prispodoba, s katero je odvetnica in aktivistka za človekove pravice Shirin Ebadi v petek odgovorila na vprašanje, kaj se dogaja v Iranu, potem ko so v prejšnjih mesecih svetovni mediji obširno poročali o množičnem gibanju proti režimu, zdaj pa je zavladalo zatišje.

Shirin Ebadi je nekoč bila sodnica in predsednica sodišča v Teheranu. Po Homeinijevi revoluciji leta 1979 je šiitski kler odločil, da ženska ne sme več biti predsednica sodišča, kvečjemu lahko ostane kot tajnica. Ebadijeva tega ni sprejela, odprla je odvetniško pisarno in se posvetila boju za človekove pravice in žensko enakopravnost. Leta 2003 je za to prejela Nobelovo nagrado za mir, leta 2009 pa se je zaradi groženj umaknila iz Irana v izgnanstvo v London, od koder nadaljuje s prizadevanji za svobodo iranskega in drugih narodov v iranski državi.

Grožnje prejema tudi v tujini, zavrnila pa je ponujeno britansko policijsko varstvo. »Vsi bomo nekega dne umrli. Umreti v boju za pravičnost niti ni slaba stvar,« je dejala na srečanju v Lignanu, kjer so ji podelili nagrado Ernest Hemigway za »pričevalko našega časa«.