Nedelja, 31 maj 2020
Iskanje

»S koronavirusom bo treba sobivati«

Infektolog Elija Prinčič je zaposlen v bolnišnici v Sassariju

14. apr. 2020 | 14:59
Dark Theme

Elija Prinčič je eden izmed tistih univerzitetnih študentov, ki mu je vladna uredba prišla na roko: »Izkoristil sem nov pravilnik, ki so ga izdali na začetku koronakrize, in sem kot zdravnik podpisal pogodbo za določen čas. Zaposlen sem v infekcijski enoti v bolnišnici v Sassariju na Sardiniji,« je dejal Prinčič (letnik 1987), ki je po končani višji srednji šoli na klasičnem liceju Primoža Trubarja v Gorici študij nadaljeval na tržaški medicinski fakulteti.

Sardinija je imela doslej okrog tisoč pozitivnih prebivalcev na novi koronavirus. Glede na razmere v drugih italijanskih deželah, pri vas situacija ni kritična.

Sardinija je otok in ima, kot se je že zgodilo v zgodovini, različen epidemiološki razvoj od preostalega dela celine. Na otok pride vse z zamudo: tehnologija, razvoj in tako tudi virus. Tudi sezonska gripa pride na Sardinijo mesec kasneje kot recimo v severnih italijanskih deželah. Po isti logiki smo se tudi s koronavirusom začeli spopadati kasneje kot v Lombardiji. Imeli smo več časa, da se pripravimo.

Zaradi tega nam situacija ni zbežala izpod nadzora. Upam, da tudi nam ne bo. Pred kratkim sem prebral nek članek virologa Roberta Burionija, ki pravi, da bi lahko bila prav Sardinija tista dežela, ki bi poskusno začela s postopnim vračanjem v normalno življenje. Cagliari in Oristano sta na primer srečna otoka, če pogledamo na dramatičnost italijanske situacije.

Se strinjate z Burionijevo izjavo?

Niti ne. Ker je potek pandemije pri nas nekoliko drugačen. Biti moramo še naprej zelo pozorni. Res je, da imamo manj obolelih, to pa še ne pomeni, da je vse pod kontrolo. Tudi mi smo se znašli v težavah. Še nekaj bi dodal.

Prosim.

Številke okuženih in zbolelih za covidom-19 je treba pač upoštevati delno, saj ni enotnih meritev po celotni državi. V nekaterih deželah naredijo večje število brisov, v drugih pa manj. Razlike gredo od laboratorija do laboratorija.

Zakaj ste izbrali ravno infektologijo?

Rad bi se specializiral v socialni del infektologije in ne epidemični. Rad se ukvarjam z ljudmi, ki imajo druge težave: narkomani, brezdomci, migranti in tako dalje. V svoji diplomski nalogi sem obravnaval hepatitis C pri ljudeh, ki uživajo mamila. Sodeloval sem z različnimi lokalnimi zdravstvenimi središči.

Med pandemijo se skorajda ne govori več o migrantih.

Žal ne, ampak težave so vedno večje. Na udaru je predvsem Grčija. Iz Turčije prihajajo vedno novi migranti in begunska središča pokajo po šivih. Prav v enem izmed teh so nekateri zboleli za covidom-19. Prav gotovo je obolelih več, a nihče ne ve zanje. Še dobro, da se s tem ukvarjajo nekatere dobrodelne organizacije. V Trstu je bila še do pred kratkim dejavna dobrodelna socialno-zdravstvena organizacija Don Kisciotte, s katero sem v preteklosti tudi sodeloval.

Med tretjim letnikom specializacije pa ste se znašli v svetovni pandemiji ...

Recimo, da se raje ne bi znašel v tem vrtincu. Izkoristimo pa ta trenutek in od tega se bomo skušali čimveč naučiti, četudi smo vsi zdravniki v zadnjih mesecih pod močnim udarom.

Kako lahko infektolog pomaga v boju proti covidu-19?

V prvi liniji se proti virusu borijo virologi, ki morajo najprej znanstveno razumeti, kako virus deluje. Infektolog pa organizira protokole, ki jih moramo nato vsi upoštevati. Praktični primer: kako se mora nekdo obleči, glede na okuženega bolnika. Če nekoga intubirajo, se mora zdravnik obleči na določen način. In še bi lahko našteval. V Sassariju smo bili na to dobro pripravljeni, še preden se je vse skupaj začelo na Kitajskem.

Res?

V Sassariju so leta 2015 zdravili zdravstvenega delavca, ki se je v Kongu okužil z bolj smrtonosnim virusom ebolo. Takrat so bolnika hitro izolirali in vse skupaj se je dobro končalo. Takratni zdravniški protokoli so bili zelo strogi. Tista je bila zelo dobra šola tudi za zdajšnji koronavirus.

Vsaka dežela bi morala imeti tak strokoven infektološki oddelek, saj je postal svet tako globaliziran, da lahko virus v nekaj tednih okuži celotno zemeljsko populacijo. In se bojim, da bo podobnih primerov v prihodnosti vedno več. Na to se bo treba primerno pripraviti.

Zakaj je Lombardija pod takim udarom?

Zaradi več dejavnikov. Tam živi veliko več ljudi. Dežela je gosto naseljena. Povrh tega je ena izmed tistih dežel, v kateri se največ premikajo. Od tam pride in gre največ ljudi. Milan premika veliko več ljudi kot Rim.

Ali mislite, da bi toplejše vreme pozitivno vplivalo na padec okužb?

Sodeč po zadnjih kitajskih študijah naj to ne bi bistveno vplivalo na novi koronavirus. Recimo, da spomladi in poleti izgine sezonska gripa, kar nekako pomaga zdravnikom, da lažje diagnosticirajo bolezen. Nekaj bi poudaril: žal za zdaj vemo res premalo o tem virusu. Vse skupaj so lahko ugibanja. Nimamo še dovolj podatkov in tudi znanstvenih študij je premalo.

Edino protiorožje je torej lockdown.

Ta je dokazano edina učinkovita strategija. Bolj cinični ljudje pravijo, da zaradi tega virusa v glavnem umirajo starejši in osebe, ki imajo že druge patološke težave. Da zaradi virusa ekonomija ne sme trpeti in še bi lahko našteval. Tako so doslej razmišljali Angleži in Švedi, a so se že prestrašili in so nato izbrali bolj previdno pot drugih evropskih držav. Prav je, da smo zelo previdni, saj dobro vemo, da zaradi tega virusa umirajo tudi mlajši. Največje težave pa nastanejo, ko v bolnišnicah zmanjkajo mesta. To se je zgodilo v Lombardiji in Venetu. Zdaj se dogaja v Madridu, Londonu in New Yorku.

Katera je prava pot do postopne normalizacije?

Težko vprašanje. O tem bo odločal znanstveno-strokovni odbor, ki svetuje vladi. Tudi oni nimajo magične rešitve, saj se prvič spopadamo s tako pandemijo. Virusa ne bomo tako zlahka iztrebili. Še naprej bo krožil med prebivalstvom. Odprtje mora biti zelo postopno in še naprej se bomo morali držati strogih pravil. Množičnih prireditev ne bo še dolgo. Sobivali bomo z virusom. Potrebno bo neko ravnovesje. Država bo morala medtem sproti ojačiti zdravstveni sistem: predvsem enote za intenzivno nego in pulmološke oddelke. To v vidiku tega, če izbruhnejo nova žarišča. Več tednov bomo še doma, več časa bodo imeli znanstveniki in raziskovalci, da preizkusijo nove terapije oziroma učinkovito cepivo.

Ali bo edina rešitev cepivo?

Cepivo je najboljše orožje proti virusom. V resnici pa je treba biti tudi pri cepivih zelo previdni.

Zakaj?

Koronavirus spada med RNA viruse, ki zelo pogosto mutirajo. Zaradi tega je izdelava cepiva težja. Podoben primer je sezonska gripa, ki je tudi RNA virus. Tako si predstavljam, da cepivo proti novemu koronavirusu, ne bo dokončno cepivo, ampak bo sezonsko. Pa še oklepaj, da ne bo zmede. Novi koronavirus so poimenovali SARS-CoV-2. Covid-19 je bolezen, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2.

Veliko ljudi se sprašuje, ali je zaščitna maska učinkovito sredstvo proti širjenju koronavirusa?

Kirurške zaščitne maske ščitijo druge. Dobro je, da jih imamo na sebi, ko gremo v trgovino ali smo v stiku z drugimi ljudmi. Vse druge zaščitne maske so zgolj za zdravniško osebje.

Kaj pa na odprtem? Po mestu skoraj večina ljudi nosi zaščitne maske tudi med premikanjem iz enega kraja v drugi ...

Tisto je nesmiselno. Ko hodim iz bolnice proti domu, ne uporabljam zaščitne maske. Nataknem si jo, če pridem v stik z drugimi ljudmi.

Ali letos poleti lahko pozabimo, da bi šli na počitnice na Sardinijo?

Upam, da bomo lahko šli na morje vsaj tisti, ki tu živimo (se zasmeje). Morje vidim s terase. Prav pogrešam sprehode na plaži. Nisem pa gotov, da bodo letos ljudje potovali. Obeta se katastrofalna turistična sezona.

Vi ste športnik, kajne?

Zelo rad imam alpinistično plezanje. Ampak moram po pravici povedati, da me ta izolacija ne posebno obremenjuje, saj preživim veliko ur v službi.

Trenirate doma?

Ne. Domov prihajam precej izmučen. Ne samo psihološko, ampak tudi fizično.

Ali bi nam orisali svojo humanitarno izkušnjo v Papuanski Novi Gvineji?

Humanitarna odprava v Papuanski Novi Gvineji je stekla preko ljubljanske univerze. Pravzaprav preko sekcije za tropsko medicino. Tam smo bili tri mesece. Opremili smo tamkajšnjo ambulanto, ki je že bila aktivna. Odpravili smo se tudi do bolj zakotnih krajev, kjer niso imeli pitne vode, elektrike in drugih storitev. Morali smo se pač znajti.

Ali bi se radi v prihodnje približali domu?

Dom je vedno dom, čeprav se na Sardiniji imam zelo lepo.

O tem bom razmišljal sproti, saj bo vse odvisno, kako se bo razvijala zdravniška pot. Rad pa bi še kaj krožil po svetu in si nabral nove izkušnje.

Ali se počutite, da ste bolj Tržačan ali Goričan?

Moji goriški prijatelji mi bodo zamerili, a počutim se bolj Kržana. Vrtec sem obiskoval v Križu, nato smo se preselili v Gorico, kjer sem zaključil višjo srednjo šolo. Na Goriškem sem tudi igral odbojko pri Valu, projektu Rast, Olympii in za Naš prapor.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Za katero prepoved si najbolj želite, da bi jo odpravili?

6. maj. 2020 | 17:24
Prepoved ležanja na plaži
Prepoved prostega prečkanja meje
Prepoved obiska prijateljev
Prepoved skupinskih športov
Prepoved normalnega obratovanja barov in restavracij
Vse sedanje prepovedi so na mestu
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo