Torek, 23 april 2024
Iskanje

»Samoopredelitev temeljni dejavnik, ki določa pripadnost manjšini«

Intervju z doktorico etničnih študij in predsednico Slovenskega raziskovalnega inštituta Saro Brezigar

Trst |
22. maj. 2023 | 17:03
Dark Theme

V preteklih tednih smo na straneh Primorskega dnevnika poročali o tem, da je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije zavrnil vlogi dveh deklet, ki sta zaprosili za štipendijo za nadaljevanje študija na slovenskih univerzah. Obe sta obiskovali slovenske šole v Italiji in sta aktivno vključeni v manjšinska društva oziroma organizacije, njuni vlogi pa sta bili zavrnjeni, ker naj ne bi bili pripadnici slovenske manjšine. Razlog za zavrnitev je bilo dejstvo, da nimata slovenskih korenin.

Predsednica Slovenskega raziskovalnega inštituta (Slori) Sara Brezigar je idealna sogovornica za boljše razumevanje tako imenovane afere štipendije. V svojih raziskavah in znanstvenih člankih se namreč pogosto ukvarja z vprašanjem jezika, identitete, etnične diskriminacije, pa tudi z razvojnimi perspektivami Slovencev v Italiji. Doktorica etničnih študij, strokovnjakinja s področja strateškega upravljanja s človeškimi viri in izredna profesorica na Univerzi na Primorskem, se je izobraževala v Trstu, Ljubljani in Londonu, živi pa v Sloveniji.

Javni štipendijski zavod Republike Slovenije je zavrnil prošnjo za štipendijo vsaj dveh deklet, ki sta maturirali na slovenski šoli v Italiji, ker nimata slovenskega porekla. Kako ocenjujete to odločitev?

Z odločitvijo sem seznanjena zgolj iz medijev in ker nisem imela vpogleda v dokumentacijo, lahko zadevo komentiram zgolj teoretično. Vprašanje je po mojem mnenju mogoče obravnavati s treh gledišč: političnega, pravnega in potem še vsebinskega, kjer različne teoretične perspektive in pristopi ponujajo raznolike odgovore.

S političnega stališča gre za vprašanje, kaj želi Republika Slovenija s tem razpisom doseči, komu je pravzaprav namenjen. Če je bil namen razpisa, da Republika Slovenija podpre slovensko skupnost v Italiji, potem so ciljna skupina tega razpisa pripadniki slovenske skupnosti v Italiji in ob izpolnjevanju pogoja »pripadnosti manjšini« naj bi se ti lahko na razpis uspešno prijavili. Morda pa je politični namen razpisa drugačen - na primer ta, da Republika Slovenija želi študij v Sloveniji omogočiti zgolj tistim, ki imajo slovenske korenine. Pomembno je, da ozavestimo, da to ni eno in isto. To sta dve različni zadevi.

Drugi vidik je pravni. Ker so javni razpisi po naravi pravno-administrativna zadeva, je ta vidik v bistvu ključen. Če predpostavljamo, da je razpis namenjen pripadnikom slovenske manjšine v Italiji, so ti »pripadniki« pravno določena kategorija. Okvirna konvencija za varstvo manjšin, ki jo je Slovenija podpisala in ratificirala, navaja samoopredelitev kot temeljni kriterij pripadnosti manjšini. Gre za uveljavljeno mednarodnopravno stališče, ki ga zagovarjajo tudi Združeni narodi in ki je zapisano v predlogu Osnutka globalne konvencije o manjšinskih pravicah.

Z mednarodnopravnega vidika je samoopredelitev temeljni dejavnik, ki določa pripadnost manjšini. Če je razpis namenjen pripadnikom manjšine, oseba izpolnjuje temeljni pogoj pripadnosti tako, da izjavi, da pripada slovenski skupnosti. Torej: nekoga ne moremo opredeliti (od zunaj) kot pripadnika manjšine, če se sam tako ne opredeljuje. Prav tako ne moremo pogojevati pripadnosti s poreklom ali koreninami. To je v nasprotju z mednarodnopravnimi določili.

Se torej strinjate s tistimi, na primer Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo, ki trdijo, da se za pripadnost jezikovni ali narodni skupnosti lahko posameznik sam odloči? Da je to pač izbira in ne dogmatična danost?

Kot rečeno, je samoopredelitev temeljni mednarodnopravni kriterij določanja pripadnosti manjšini.

Celoten intervju v nedeljskem Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava