Sarajevo je rock’n’roll, kri, solze in pot

»Sarajevo je rock’n’roll ... Kri, solze in pot. Sediš v kavarni ob glasni glasbi, zveš, da so ti ubili prijatelja, in sediš še naprej v kavarni in poslušaš glasbo, recimo kakšen hardrock in tehno, kot da ti niso ubili prijatelja. In tako dan na dan. Sarajevo je rock’n’roll.«

Prebiram neskončno dolge zapise pogovorov mladih Sarajevčanov z mojo sestro Marušo v okupiranem Sarajevu.

»Vsako skorjico kruha ješ s spoštovanjem, počasi, kot da ješ kruh prvič v življenju in kot da ga okušaš zadnjič v življenju ... Prav tako je z vsako cigareto ... mogoče je zadnja. Kadiš jo, dokler ti ne začne goreti filter. Sarajevo je rock’n’roll, kri, solze in pot,« ji je govoril Adi Sarajlić, urednik na Radiu Zid, ki je zaradi vojne prekinil študij arhitekture. Radio Zid je bila radijska postaja, kjer so se trudili ohraniti urbani duh mesta. Program so imeli 24 ur na dan. Pri tem so jim pomagali številni sodelavci najrazličnejših področij: znanstvenih, kulturnih, gospodarskih, političnih ... V mestu skoraj ni bilo alternativnega projekta, ki ne bi bil povezan z njimi. Vrteli so jazz, klasiko, tehno ... in seveda rock’n’roll.

Na uredništvo, ki je hitro postalo legendarno med domačini in tujci, so prihajali vsi: Sarajevčani po dnevne informacije, včasih da so se pogreli ali pa zgolj zato, da so si izmenjali sveže šale. Črni humor ni nikoli presahnil. Otroci so sestavljali vsako popoldne svojo oddajo, danes bi ji rekli šola na daljavo, šolskim uram so dodali še svojo glasbo, imeli kontaktne oddaje, se lotili radijskih iger in še marsikaj. Za številne tuje novinarje je bil Radio Zid začetna točka za njihove prispevke, če le niso postavljali vprašanj, kot je recimo o neodvisnih bosanskih medijih. Takrat so radijski sodelavci in še posebej njegov ustanovitelj profesor Zdravko Grebo, hitro zaključili pogovor. V okupiranem mestu, kjer so sodelavci tvegali življenje na poti na uredništvo, ko so bili večino časa lačni, brez elektrike (Radio Zid si je pomagal z generatorjem), vode, je bilo to precej neposrečeno pravzaprav provokativno vprašanje.

»Sarajevo je romantika,« je sestri še naprej pripovedoval Adi. »Zvečer grem do biblioteke, rad jo imam. Tako porušeno. Berem grafite na stenah, ljubezenska sporočila ... Gledam roso, ki se je nabrala na listih plevela med ruševinami ... Nisem vedel, da je rosa lahko lepa ... Sarajevo je res rock’n’roll ...«

Celotna reportaža v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.