Sinovi iz Slovenije podoživljali trpljenje očetov

V Renicciju v Toskani so se v sodelovanju z Zvezo združenj borcev NOV Slovenije spomnili 80. obletnice odprtja fašističnega taborišča, kjer je bilo največ internirancev iz Slovenije, drugi so bili v glavnem Hrvati in Črnogorci. Prvi interniranci so tja prišli 7. oktobra 1942 iz taborišča Gonars. Konec oktobra je bilo v še nedokončanem taborišču 1300 internirancev in decembra istega leta že skoraj štiri tisoč. Stari so bili od 12 do 70 let. Taborišče je bilo osvobojeno ob kapitulaciji Italije septembra leta 1943. V Renicciju je bilo zaprtih okoli 5000 Slovencev, umrlo pa jih je 107. Pokopani so v kostnici v kraju Sansepolcro, nekaj kilometrov stran od Anghiarija.

Na prireditvah v Toskani so bili tudi Janez Maršič, Marko Kožuh in Jani Alič - sinovi treh preživelih taboriščnikov Reniccija - ki so jim organizatorji podelili posebne grafike in zbranim prebrali kratke utrinke iz njihovega življenja, vezane predvsem na prihod v taborišče. Po kapitulaciji Italije je Kožuh ostal v vrstah italijanskih partizanov, Maršiča in Aliča pa so, potem ko so skupino 700 taboriščnikov nedaleč od taborišča zajeli Nemci, odpeljali v koncentracijska taborišča, kjer sta ostala do osvoboditve ter se nato srečno vrnila domov.