Slovenci v DS z novo vodstveno ekipo

Slovenska komponenta Demokratske stranke je na zasedanju skupščine, ki je v četrtek, 12. oktobra, zvečer potekalo v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini, izbrala svojo novo vodstveno ekipo. Udeleženci so potrdili predlog, ki ga je iznesla deželna koordinatorka Valentina Repini in po katerem so člani ekipe po novem Monica Hrovatin, Mitja Petelin, Sandi Paulina, Stefano Ukmar, Štefan Čok, Nives Košuta in Sabrina Morena s Tržaškega ter Fabio Vizintin, Vlasta Jarc in Maja Humar z Goriškega. Seznam dopolnjujejo še senatorka Tatjana Rojc ter pokrajinski koordinatorki za Tržaško in Videmsko Alenka Vazzi in Jole Namor, v deželnem vodstvu pa bo mesto tudi za novega koordinatorja oz. koordinatorko za Goriško, kjer bo potreben nov elan, komponenta pa poleg tega želi okrepiti tudi delovanje na Videmskem, za kar se v kratkem napoveduje novo srečanje. Največja novost je prisotnost Sabrine Morena, ki sicer ni Slovenka, a se je, kot je zapisala v dopisu, ki ga je poslala (sama je bila službeno odsotna), želela naučiti slovenskega jezika, ker verjame v sožitje ter gradnjo mostov in dialoga.

Drugače se je v svojem uvodnem poročilu deželna koordinatorka Valentina Repini dotaknila več vprašanj, zlasti šolstva, kjer komponenta spričo problematik, kot so npr. napovedano krčenje števila ravnateljstev, privlačnost šolstva, demografski padec, potreba po krepitvi jasli in drugih storitev idr., namerava spodbuditi pripravo širšega posveta o tem vprašanju za oblikovanje potrebnih sprememb. Slovenska komponenta je tudi zaprosila vsedržavno vodjo DS Elly Schlein za srečanje, je dejala Repini, ki je tudi poudarila potrebo po taki stranki, ki naj bo blizu ljudem, da se oblikuje močna alternativa desnici. Glavna skrb bo vliti ljudem zaupanje v institucije, je še dejala koordinatorka, ki je poudarila, kako so na nedavnem strankinem kongresu v deželno skupščino izvolili šest Slovencev, tako deželna kot pokrajinska vodja DS Caterina Conti in Maria Luisa Paglia (prva je posredovala pisni pozdrav, druga pa je bila navzoča na nabrežinskem zasedanju) pa sta v svojih programskih smernicah poudarili sodelovanje s Slovenci.

Repini, ki je dejala, kako so se v DS včlanile nekatere vidne osebnosti slovenske narodne skupnosti, je tudi poudarila pomen priprave na bližnje evropske in upravne volitve, na kar je opozorila tudi senatorka Tatjana Rojc, ki se je tudi sama zaustavila ob šolski problematiki predvsem z vidika zahtevnih nalog zaradi spremenjenega sestava šolske populacije, pa tudi ob vprašanju priznavanja tujih študijskih naslovov. DS naj pripravi tudi nekaj srečanj na temo Evropske prestolnice kulture, ki bo leta 2025 v Gorici in Novi Gorici, je še dejala in opozorila na zaskrbljujočo politično sliko v Italiji z bojaznijo krčenj sredstev za Slovence v finančnem zakonu. Rojc je poročala tudi o dogajanju ob nedavnem sprejemanju zakona glede obeleževanja dneva spomina na fojbe in eksodus v rimskem parlamentu, kjer je DS glasovala za, prizadevala pa si je za sprejetje številnih popravkov, ki so predvidevali npr. razširitev seznama ezulskih organizacij tudi na tiste, ki so bližje levi usmeritvi, sama pa je v svojem nastopu v senatu poudarila potrebo po zgodovinskem uokvirjenju dogajanja, ki je privedlo do povojnih pobojev in eksodusa.

Na zasedanju skupščine je bil med drugim poudarjen tudi pomen sodelovanja med DS in slovenskimi Socialnimi demokrati, med razpravo pa so sodelujoči izpostavili potrebo po upoštevanju sprememb, ki se dogajajo v družbi in zlasti v šolstvu (kjer se med drugim premalo govori o kakovosti), s katerimi se ni mogoče soočati z orodjem iz preteklosti. To velja tudi za razpravo o besedah slovenske predsednice Nataše Pirc Musar, ki je ob nedavnem obisku pri Sv. Ivanu v Trstu dijakom slovenskih šol dejala, da je njihova domovina Italija. Zato je treba oblikovati nove ideje in predloge ter promovirati pluralno družbo, ne pa družbo večine in manjšine, pri vseh teh vprašanjih pa je treba imeti toliko poguma, da se gre v protitoku, je bilo med drugim še rečeno med razpravo, med katero so nastopili Livio Semolič, Štefan Čok, Stefano Ukmar, Miloš Budin, Rudi Pavšič in Tamara Blažina.